le trenutek…si želim…..trenutek, ko me odnese tisti znani vonj hrepenenja. Le trenutek….. Zaprem oči…..in,,,,

.ustnice…tvoje….. ustnice ….ki bi jih s poljubom ogrel….
in veš, kaj je čudovito…vedno znova in znova…….tisti strah **tik preden**** ….to je nekja, ki bi ga tad doživljal znova in znova….

in……Dlani…..dlani v katerih se prsti prepletejo….takrat s tistim rahlim dotikom … življenje postane lahkotnejše…

in ostaja vonj.,,,,,,,

… in ostaja vonj … vonj po sandalovini. tako nežen, a hkrati tako močen, da v človeku prebudi vse čute strasti. ko si s konico nosu zarišem tanko črto po mojem zapestju in vdihnem ta prečudoviti vonj… skoraj da občutim dotik njegovih prstov na mojem vratu. glavo počasi nagnem v levo, lasje se kar sami umaknejo stran, razpre se nežna koža mojega vratu, ki čaka poljub… zaprem oči in na ustnicah se mi nariše nasmeh …

in ravno zaradi tega…želim pobegniti z njo…..v vset vonjev…vonja sandalovine, ki se meše z vonjem njene kože….na kraj, kjer ne bom pogrešal dotika ustnic na njenem vratu….divji ples golih teles…ko se zaveš, da si do zadnega kotička svoojega telesa..zdražena…ljubljena…predana…..

**

Ko se zapletaš s žensko po livadi,v svetu sandalovine…te nepričakovano napade sosedov odvezani pes in te okolje za nogo:-)))))

Na zdej, stari…nisem vedel, da sta z Ondijem soseda… ))))))