Seveda obstajajo. Starši običajno želijo za svojega otroka najboljše (koliko bolečine pa jim ob tem povzročijo, navadno ne razmišljajo) – in velikokrat mislijo, da samo oni vedo, kaj je to najboljše.

Je pa lahko za takšno nesprejemanje več vzrokov – nekateri se dajo odpraviti, drugi omiliti, pri nekaterih pa se žal ne da pomagati – ljudje smo, kakršni smo in kaj smo.

Moji starši npr. niso hoteli sprejeti enega od mojih fantov, ker je bil njegov dedek (!) druge narodnosti. Niti slišati niso hoteli zanj in so mi onemogočali stike z njim, kolikor je bilo v njihovi moči – to, recimo, je razlog, ki se ga ne da spremeniti…

Imam prijateljico, ki se je v svojih rosnih letih zapletla z veliko starejšim duhovnikom – tudi njeni starši veze niti slučajno niso odobravali…

Hotela sem ti napisati, da običajno obstaja nek razlog, zaradi katerega so starši proti. To, če je razlog upravičen ali ne, je drugo vprašanje. Boli v vsakem primeru. Vendar pa, ne glede na to, da starši nimajo te pravice in je to od njih grdo, jih v določenih primerih razumem. Če bi bil frajer star ca. 35 let z nedokončano šolo, brez zaposlitve in še nikoli v službi, s sumljivo preteklostjo in dvema nepreskrbljenima otrokoma, bi ga tudi jaz svoji 20-letni hčerki odsvetovala…