Noč brez lune…
Ljubila bi se s tabo…..
Zdaj, med tistimi papirji, nežno kot jesenski vetrc bi se dotikala tvoje tople kože in ti kuštrala lase….. poljubljala bi tvoj vrat in se z dlanmi zarila pod tvojo majico. Ne bi me odgnal….. naslonil bi se na svoj naslonjač in zaprl oči….. glavo bi nagnil na stran in se predal moji ljubezni… predel bi pod mojimi dlanmi, ki bi gnetle tvoj hrbet….. in ječal bi pod mojimi ustnicami, ki bi se pasle na robu med tvojim trebuhom in kavbojkami….. Napet ko struna bi čakal na mojo naslednjo potezo.
Odpnem ti gumb na hlačah. In ti dvignem majico….. da se pokaže veliko tvoje gole kože, h kateri se lahko stisnem…. Božam te….. nenehno te božam….. po obrazu, po prsih, po hrbtu, po vratu….. Poljubim te…. na oči, na lica, na ušesne mečice, na vrat…. in na ustnice. Sprejmejo me, tople so in rahlo razprte, vlažne in sladke. Take, kot jih nosim v spominu. Prisesam se nanje…. strastno, vroče….. in najina jezika se srečata na pol poti. Med najinimi razprtimi ustnicami se stakneta konici jezikov, vlažni in drhteči….
In ta dotik me znori do konca….
Zgrabim tvoje hlače in jih potegnem proti gležnjem, tvojo majico dvignem v zrak in tvoje roke me prestrežejo. Nadaljujejo moje delo na tebi in se nato vržejo name. V trenutku spustijo vsi gumbi na srajčki, zaponka na nedrčku ne zdrži dveh sekund, naslednji trenutek čutim vakuum tvojih vročih ust na svoji bradavički. Jezik objame meseni čepek in se z njim igra, roke se tiščijo pod hlače in jih nestrpno trgajo stran od moje kože…. Strastno me prekriješ s poljubi….. potuješ na jug, divjaš po meni kot hurikan…. nič te več ne more ustaviti.
Mene tudi ne.
Zgrabiš me in si me posadiš v naročje. Čutim te. Le še tanka tkanina mojih tangic loči mokro špranjico od tvoje trdote. Umaknem trakec in se spustim nate. Zastokava kot dve ranjeni živali. Zgrabiš me okoli pasu in me pritisneš nase s tolikšno močjo, da me zaboli. Zakričim. Pa ne od bolečine, ampak od slasti. Čutim te globoko v sebi, kroženje tvojih bokov me popolnoma zapolnjuje…. drgneš se ob mojo sramno kost in mi mešaš pamet….. spet se prilepim na tvoja usta….. kako malo potrebujeva, da se nama utrga tisti krik…… obsedim v tvojem naročju, tesno na tebi….. in te poljubljam….. Ti me božaš. Nočeš, da te razjaham, preveč nama je lepo skupaj.
Ljubila bi se s tabo. Zdaj. Med tvojimi papirji, v tvoji pisarni….. v tej temni noči brez Lune, v tej noči, polni strasti in hrepenenja…..