Mislim, da mi za današnji čas nismo čisto nekonvencionalna družina. Moj sin letos zaključuje osnovno šolo. Mu gre povprečno, ocene športna napoved, pa ne zato, ker ne bi zmogel, pač pa ker se mu ne da. Želi si iti za pečarja, ker se tam ni treba piflati, polaganje ploščic se mu zdi umetnost in full so iskani, zato dobro plačani. Kdo sem jaz, da mu bom branila samo zato, ker ni tako fensi kot, če rečeš, da tvoj otrok hodi na gimnazijo. On ima dodelan načrt. Sošolci ga zaradi njegove odločitve gledajo malo zviška Nikoli ni hodil na nobeno dejavnost, če bi sam izrazil želje. Tako že vsa leta hodi na kleklanje, zato se fantje delajo norca iz njega. Meni je v svoji nepopolnosti popoln, ravno zato ker ni tak kot ostali, samo pa sem ponosna tudi nase, ker otroku dopuščam, da razmišlja s svojo glavo. Je verjeten tudi edini v razredu, ki mu doma ne delamo in pomagamo z nalogami in potem ni tako dobro ocenjen in pohvaljen kot drugi, ki jim starši delajo naloge in projekte. Mislim, da je za današnji čas zelo poseben fant.

Hudoooo. Če moji ne ne bi šli na gimnazijo bi bila izredno razočarana. Verjetno si tudi ti, zdaj pa sama sebe tolažis, in se prepričujes, kako imaš super pametnega sina, samo ne da se mu.

Avtorica mislim da imaš dobrega sina, se strinjam s tabo.

Čez deset do dvajset let bo umetna inteligenca prevzela vse intelektualno delo, pisarniškega dela za ljudi ne bo več, ostalo bo samo še fizično. Ampak od fizičnega bo dobro živel samo tisti, ki bo spreten rokodelec in bo delo res obvladal. Tisti, ki gredo dane na gimnazije in fakultete, bodo jutri pomožni delavci pri tvojem sinu, no, nekateri od njih, večina bo pa zapita in nezaposljiva na sociali.

Da se mu ne da, kaze na lenobo. Lenoba in polaganje ploscic, se manj umetnisko, mi nekako ne gre skupaj. Sem jih kar nekaj polozila na dveh razlicnih naslovih.

Bravo mami zate. Poznam primer; fant je ravno tako obiskoval kleklanje. Nič hudega, vsi nismo enaki. Bogu hvala.

Jaz sem pa razočarana, ker je povsod blestel, preveč blesti, nimam težav z njim, preveč manirlih je. OŠ bp, gimnazija BP, netekmovalen, vsem pomaga, nekonflikten, preveč plusov, punca prva resna že 3 leta, faks štim, ne pije, ne zakaj se…kot da ga ni. Pričakovala sva več težav….morda še pridejo.

Če je to res kar pišeš, potem je super poklic za tvojega sina. Oni pametnjakoviči bodo pa verjetno leeeeta nekje bluzili po kakšnih fakultetah, medtem ko bo tvoj že pošteno in dobro služil.

Se mi pa zdi vedno tako bedno, da se norca delajo iz nekoga, ki ni neki “po pravilih” (karkoli že ta pravila sploh so) in ima pač drugačne ideje, cilje in hobije. So očitno ti otroci odraz svojih staršev, polni predsodkov in frustracij. Saj v končni fazi samo sebi s to negativno energijo škodijo.

Veliko sreče tvojemu sinu želim!

Meni se zdi kul. Če bi kot odrasla spoznala vrstnika, ki se ukvarja s kleklanjem, bi se mi zdelo zelo zanimivo in posrečeno.

Meni pa ni bilo vseenona katero šolo gre sin. So pretehtali kaj ga veseli, kam s svojimi ocenami lahko pride, kakšen rezime ima šola in podobno. Obšolske dejavnosti ja, nujno. Ker otrok dobi nova znanja, nove izkušnje, prijatelje in potem ne visi cele dneve doma za računalnikom.

Ne vem pa kaj bi naredila, če bi s svojo pametjo hotel na eno triletno šolo. To je za take, ki jim ne gre najbolje , za razne otroke obrtnikov in otroke s socialnega roba. Potem imaš take cvetke na kupu in to kar kliče po sranju.

Pojdi malo med odmori po različnih šolah. Boš videla razliko v obnašanju. Ene standarde ćlovek pač mora imeti.

Da bo tudi pri delu len tako kot pri učenju, bo moral res zadeti na športni napovedi glavni dobitek . Ne mislim ti kvariti veselja, poznam veliko obrtnikov, tudi keramičarje. Dobro jim gre, vsi finančno dobro stoječi. 

Za @

Mami bodočega keramičarja30.03.2023. ob 17:32

Da bo tudi pri delu len tako kot pri učenju, bo moral res zadeti na športni napovedi glavni dobitek . Ne mislim ti kvariti veselja, poznam veliko obrtnikov, tudi keramičarje. Dobro jim gre, vsi finančno dobro stoječi. 

Keramičar lahko potegne med 5.000 in 10.000 na mesec. Več kot zdravnik.

S tem, da začne lahko pri 18-ih. Če bo dober, ga bodo iskali z belo lučjo pri dnevu.

…joj…in kaj zdaj po gimnaziji studirajo…so dostudirali?

….moj tudi ni sel na gimnazijo…ampak racunalnisko…zdaj studira mehatroniko…si tvoji upajo na tak studij?

…avtorico ema408

Uf, če bi ti vedela, kakšen biznis je keramičarstvo. Si lahko tvoji tisto gimnazijo nekam vtaknejo. Bodo morali biti hudo pridni, da bodo nekoč v poklicih, ki bodo po zaslužku primerljivi in ti to dobro veš, zato se pa tolažiš s tem, da je bolj fensi slišat, da je šel mulc na gimnazijo.

Namenjeno Ema408

Moja frizerka je bila v osnovni šoli odličnjakinja.Zdaj ima svoj lokal in je zelo dobra in sposobna v svojem poklicu.Kar se pa obnašanja tiče:Tudi obrtniki se znajo obnašati.Čeprav imajo končano triletno ßolo.In so delovni, natančni in iskani.Obnašanje je veliko bolj privzgojeno od staršev, kot pa od šolè .

Moj sin podobno. Nikoli se ni pustil kaj dosti manipulirat in vodit, že od majhnega. Nikoli ni dal na mnenje drugih. In hvala bogu, me ni poslušal, ko sem ga silila z gimnazijo. Ima neko svojo pamet in trmo. Lahko rečem, da ima močen karakter. Kljub moji zgroženosti je šel na poklicno, saj je bil, po mnenju učiteljev, dosti več sposoben. Je izredno inteligenten. Danes pri 21 ima ima enkrat večjo plačo od moje in odpira svoje podjetje. Je finančno priskrbljen in zadovoljen. Vidi se, da uživa v svojem poklicu.

Tudi jaz uživam s svojem poklicu, zato mi je to tako pomembno, da človek dela tisto v čemer je dober in kar ga veseli.

Klekljanje kot hobi je super. Imeti butastega in lenega sina pa je popolnoma druga pesem. Še vedno gre lahko za varnostnika v trgovino.

Tvoj sin bo zagotovo uspešen. Ima jasno vizijo, denarja mu ne bo manjkalo, pri delu bo natančen in vztrajen (kar zahteva kleklarstvo). Lahko si zadovoljna.

Super, če bo imel poklic, ki ga veseli. To je v življenju zeli pomembn. Vendar delo ne bo lahko, ti pa ga opisuješ kot lenega. Seveda se lahko še spremeni, sploh ob delu, ki mu je všeč. Ne razumem pa tvojega hvaljenja s to lenobo in kako veš, da je zelo inteligenten, če tega še ni pokazal.  Res misliš, da tistim najboljšim mame delajo naloge in plakate?

Meni je pa jasno o čem govori avtorica. Njen otrok je len ZA UČENJE neke teoretične snovi, piflanje in kup nepotrebnega balasta, ki ga morajo znati. To ne pomeni, da je kar en lenuh. Glede na to, da si je za dejavnost izbral kleklanje, bi prej pričakovala, da je zelo vztrajen, natančen, ima estetsko žilico in je pripravljen vložit ure in ure truda v to, kar ga veseli. Nasprotje od lenuha. Takega človeka rinit v neko gimnazijo, kjer ni drugega kot piflarija je totalno brezveze, ker si bo zavozil komplet prihodnost. Naj gre v šolo, ki ga bo pripravila na poklic, ki ga veseli. Kot pečar/keramičar bo lahko zelo, zelo uspešen, če bo pri svojem delu natančen, vztrajen, bo dobro poznal materiale, bo odprt za inovativne rešitve in tudi ceno bo lahko sam postavil za svoje usluge. Dober keramičar ni poceni, je pa dolgoročno veliko cenejši od slabega. Nikoli ne bo ostal brez dela, še preveč ga bo imel… In tudi denarja mu ne bo manjkalo. Poznam kar veliko takih, ki so bili leni za šolo, zdaj pa živijo dosti bolje kot marsikdo z diplomo ali magisterijem. Ker glej ga zlomka, delat, kar jih veseli, jim pa ni težko…

Kariero nekoga, ki polaga ploščice in izvaja vodovodarske storitve, ima lahko tudi nekdo, ki konča gimnazijo. V triletni srednji šoli se kaj bistvenega za obrt ravno, ne bodo naučili. Mene bi pri takih šolah skrbvelo nekaj drugega:

Večinoma sem hodijo takšni, ki ravno niso akademsko blesteli. Takšnih pri katerih je bila težava lenoba je zelo mali – tej zadnji imajo navadno vseeno dobre/prav dobre ocene v osnovni šoli
Veliko je otrok iz družin z težavami(alkohol in druge opdvisnosti, globoje finančne težave, psihični problemi…)
Veliko v teh šolah fizičnega Bullynga
Prifobljena splošna izobrazba(Matematika, Fizika, Tuji jeziki,…) bo precej nižja. Posledično tudi razgledanost
Least but not last. Srednja šola je neka osnova za gradnjo socialne mreže v prihodnosti. Ste se kdaj spraševali, zakaj ni toliko parov, ki so prehodili popolnoma drugačno izobraževalno pot? Odgovor je bistvu zelo onostaven. Ker se preprosto niso srečali, kaj šele družili med seboj!

ps:
Jaz bi tudi dobro razmislil, če je podjetniška pot res pametna izbira za nekoga, ki je len in nima preveč notranje motivacije. Voditi svoje podjetje je precej bolj zahtevno kakor biti zaposleni. Boljši denar je samo posledica….

Predispozicija za življenjski polom, ni šola pač pa priučeni vzorci iz primarnih družin in ožjega okolja. Tako imamo cel kup akademikov, ki goltajo substance, tablete, alkohol…… s katerimi gredo skozi težave in cel kup keramičarjev, ki jim gre bolje kot tem akademikov.

Vrag vedi kaj je bolje za drugega, ampak staršem nam uspe tako hudo pohabiti mladež, da ga nobena izobrazba ne reši, kar se ponavadi pokaže šele takrat, ko ta mladež ustvarja svojo družino, če sploh si jo.