Oh, fuj. Se mi prav gravzaz. Tipicni gimnazijcki ki mislijo da jim ni para, potem pa jih realnost orng udari nazaj. Mogoce je ze, mogoce pa se bo. Uglavnem, gabis se mi

Ubogi sin.

Pečar v osnovi dela krušne in lončene peči, ne po polaga ploščic po tleh.

Tudi tesar in mizar ne delata isto, pa čeprav oba delata z lesom,  pa avtoelektričar in avtoklepar ne delata isto, pa se oba ukvarjata z avti.

In tvoj sin bi rad bil pečar, ne keramičar.

Kika, edina uboga reva si ti!

Čestitam vam za zrelo in odgovorno starševstvo Prepričana sem, da je vaš otrok srečen.

Vse dobro še naprej vam in vašemu sinu.

Spet ena izmišljena glupost

Frizerke so znane po svoji kratki pametu. Res je, da obrtnike vsi rabimo in se vedno jih je premalo. Iz našega razreda sta najbolj zabiti punci šli na frizerski. To je za fusat najboljši poklic

Kdo je len? Imam veliko sošolk in sošolcev, ki so imel podpovprečne ocene, niso sli na gimnazijo, so zelo pridni delavci in dobro jim gre. Pošteni, delovni ljudje. Jaz, super ocene, tudi ne na gimnazijo, z zaključeno fakulteto mi tudi ne gre slabo. Nekateri z gimnazijo, uspešno doštudirali, uspešno v poklicih

Nekateri z gimnazijo., niso dostudrali in imajo zelo povprečne službe, če jih imajo. Nekateri s fakulteto. Z gimnazijo ali kakšno drugo srednjo šolo, brez službe. Nekateri zdravniki, vedno premalo denarja. Pa nimajo malo, le zdi se jim, da je premalo. Jaz bi bila na sina, ki želi biti pečar, zelo ponosna!

Je že skoraj tako…vsi ekstra pametni in z nekimi faksi danes na blagajnah hoferjev, proizvodnja, med varnostniki…

“A mreženje je nadomestni izraz za delo preko vez, poznanstev.”

Ne, ni. Kdor je kdaj delal v veliki organizaciji s hierarhijo, ve, da najboljših služb ne dobijo najbolj kvalificirani, pridni ali sposobni, ampak najbolj socialno spretni in pokonektani. To na prvi pogled res deluje kot nepotizem ipd., dejansko gre pa velikrat samo za dejstvo, da smo radi obkroženi z ljudmi, ki so nam prijetni in “svojim” ljudem po najboljših močeh pomagamo, oni pa nam.

Drug moment je, da se ti včasih javi 100 kandidatov za neko službo in iz CVjev, spremnih pisem in razgovorov ne razbereš nujno, kakšna osebnost je nekdo in kako bi se vklopil v ekipo, in če ti nekdo, katerega presoji zaupaš, nekoga priporoča, to pač ima določeno težo, kaj ti pomaga vrhunski strokovnjak, če ni osebnostno kompatibilen in ekipa z njim ne dobi sinergičnih učinkov?

V lajfu si je pomembno zgradit svoj socialni krog in tudi fora najboljših univerz na svetu ni v tem, da bi dobil neko posebno znanje, nedosegljivo na državnih šolah, ampak da spoznaš bodoče odločevalce in si spleteš mrežo frendov in znancev, ki ti kasneje pomagajo na karierni poti. Zato je pa dobra ideja otroka poslat na šolanje v tujino.

Moj brat je težko zdelal oš. Šel na 3 letno. Zdaj dela doktorat z visokimi ocenami. Zraven študija je učitelj in športnik, doma vse sam sezida. Požrite se vsi ki mislite da je bit tehnični tip, zabit tip.

Hvališ se s sinovo lenobo in vašo brezbrižnostjo do njegovih nalog in uspeha v šoli. Bravo mama, res ste nekaj posebnega.

Ker buls***!

Moj sin tudi ni sel na gimnazijo. In z mozem sva mu govorila samo ne na gimnazijo ali ekonomsko (razen ce ve da bi bil odvetnik, zdravnik, ipd).

Odlocil se je za racunalnisko. Zakaj? Ker ga to zanima, ker to obvlada in ker (njegove besede) se mu ne bo dalo naprej studirat bo imel vsaj nek poklic!!!!

Faliranih gimnazijcev je malo morje, ravno zaradi takih starsev kot ste vi.

Zelo omejeno razmisljanje. Avtorici objave pa kapo dol. Sin bo uspesen, ker se zene za svojimi cilji in ne cilji crede ali svojih starsev!

Izmisljena tema, smrdi na km dejte nooo…

Ffs

V čem se tvoje forsiranje “samo ne na gimnazijo” razlikuje od forsiranja “samo na gimnazijo?” Čisto ista si, samo ploščo si obrnila. Ja, otrok je zihr čisto sam prišel do sklepa, da bo vsaj imel poklic. Od tebe tega splooooh ni slišal.

Brezvezna debata. Otrok si je izbral nek poklic, lahko je zadel, lahko falil z izbiro, na gimnazijo itak ne more, tako da brezveze o tem debatirat, a je len al zabit, ker je dosti vseeno. Če je zadovoljen z izbiro, ste lahko tudi vi zadovoljni.

Važno je, da v srednji ne zabluzi s kako bedno družbo in da ne ostane mamin sinek. A kleklja ali ne, je precej vseeno.

V končni fazi bo pomembno samo to da bo zaposljiv in da si najde življensko sopotnico.

Jah nevem če je vse to res. Tudi meni se ni dalo v šoli pa sem bila odličnjakinja do srednje, ko si moraš dejansko kaj pogledati. Tako da je povprečen, kar ni narobe, ampak slab izgovor. Doma so me naučili razmišljanja s svojo glavo pa sem šla na gimnazijo in nato naprej študirat. Res je, nismo vsi isti, vsak poklic je časten in nasploh super, če te zraven še osrečuje. Polaganje ploščic je tudi zlata jama v teh časih, je pa veliko fizičnega dela. Zakaj to pravim…ker sem sita vseh, ki dajejo šolanje v nič samo zato, ker ima njihov otrok druge želje ali pa enostavno ni za šolo in se morajo nekako tolažiti. Če bi bila iskrena v tem prepričanju, ne bi pisala spisov in izgovorov. Vsak je svoje sreče kovač, to še kako drži. Iskreno ga podpiraj pa boš dosti bolj srečna.

Počasi bodo ti poklici še bolj iskani in zaradi tega “deficita” bolje plačani. Meni se zdi, da fant super razmišlja, vsak se naj briga zase in dela to kar ima rad.

Dajte no mir kaj pa je narobe a keramičarstvo ta poklic bo vedno laufal. Moja je šla na gimnazijo pa če bi bilo po moje nebi šla. Zdaj je magistra s slabo plačo…

Koza! Kaj pa je narobe ,če želi bit pečar? Tvoji gimnazijci bodo pa ….

Čisto ok, da fant ve, kaj želi, ampak ali je treba tiste, ki ne znajo klekljat in imajo v življenju višje ambicije kot polaganje ploščic, zmerjati s salonskimi pudlji?

Pozdravljena,

vesela sem, da spodbujate otroka, da vztraja pri tem kar ga veseli. Dandanes malo kdo ve kaj bi rad, še posebej tisti z GIMNAZIJE. Sama sem hodila na gimnazijo, ampak ker sem vedela da je to pot katere si želim. Po izkušnjah, ki sem jih mela v gimnaziji, še lansko leto sem videla, da nihče ne ve kaj bi rad delal … in so se kar nekam vpisovali v fakultete, potem pa izpisovali. Vašem sinu želim veliko uspeha na svoji poti, do želenega poklica. Koliko sem opazovala se znajdejo na GIMNAZIJAH še največji tumpeki, tako da to sploh ni merilo. Gimnazija je namenjena uradni pridobitvi splošnega znanja in nevem zakaj ne bi bil starš ponosen na otroka, ki ne gre na gimnazijo, ker ima začrtano drugačno pot. Bodite ponosni na sina in mu stojte ob strani, kar se vidi, da to že dobro opravljate. In imate prav.

Lepo bodite.

Čez leta bo avtoričin sin imel svoje podjetje, bajto, fin avto, morda zaposlene, tvoji gimnazijski maturanti bodo pa pri njem za malovarje, takrat boš pa norela kako ni prav da ima eden s poklicno vse, moji pa nič, kako bi vsi morali imeti enako izhodišče, kako ni prav da eni začnejo  na že postlanem, kako bi morali ta stari ob odhodu v penzjon firme dati državi, otroci bi pa morali štartati iz nič.. Vse te ideje smo že poslušali v naši državi.

100% podpiram tiste kateri hočejo delati, prav je da so super plačani, če komu od diplomirancev kaj ni všeč naj še sam gre za vodovodarja , keramičarja, električarja, saj ni problem da tega ne bi hoteli, ve mone ste jih naredile tako lesene in nespososbne, tudi če bi hoteli ne morejo ker pač nimajo občutka.

HAahha tvoj otrok je peder pedercina po domače povedano čez par let ti bo domov pripeljal ritopikeca haha