Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek nočem delati samomora, a….

nočem delati samomora, a….

Pozdravljeni!

Lepo prosim za nasvet ker ne vem kako bom lahko naprej živel.

Mama je smrtno bolna, baje ima samo še dobro leto. Drugih družinskih članov nimam, imam pa 46 let. Žal že dolgo ne dobim službe kljub zelo aktivnemu iskanju (zaman imam diplomo, bilokaj pa ne morem delati zaradi zdravstvenih težav), tako da prejemam le soc. podporo (400 €) iz česar pa si ne morem nič prihraniti, drugih prihrankov tudi nimam. Ko mi bo mama umrla, jaz pa bom morda še dalje brez službe, bom sicer nekaj malo denarja podedoval, a takrat ne bom več upravičen do soc. podpore, drugih prilivov pa ne bo vmes in bo podedovan denar tudi počasi odšel za stroške. Ko bom spet lahko dobil pomoč, s tistimi 400 € na mesec ne bom skoz prišel, saj so mi mesečni stroški višji kot pomoč-izredno pa prosim za druge stvari, tako da od tega tudi nimam kaj.

Ne vem kako bom naprej živel. Hiše tudi ne morem čez noč prodati oz. bi jo raje dal v najem, da bi prišel do več denarja in se recimo odselil v manjše stanovanje in v regijo, kjer je več zaposlitvenih možnosti. V tujino ne bi šel, saj je tam še dražje.

Razmišljam pač vnaprej, a enostavno ne vidim rešitve v prihodnosti in ne vem, če mi ne bo preostalo delanje samomora. Sicer tega si ne želim, nisem depresiven (še), ampak če drugega izhoda ne bo, mi drugo ne preostane. Bo bolje to, kot zmrzavati, ker ne bom imel za kurjavo in bom anoreksičen, ker ne bom imel za kruh. Ne bi pa rad prosil preko nekih društev ipd, ker se ne želim javnosti izpostavljati. Dejstvo je, da niti nočem čakati tako dolgo, da bi prišlo do tega.

Prosim lepo za nasvete, pomoč, morda bom še uspel pravočasno rešiti svoje težave in tudi življenje.

Hvala lepa vsem, lep pozdrav!

Preberi knjigo Skrivnosti milijonarjevega uma, da dobiš na samozavesti, ker ti jo kronično manjka. In da se znebiš negativnih vzorecev,… in dobiš kakšen nasvet, kaj delati.

Ja bravo res, nekomu ki mu je opcija tudi samomor, greš svetovat naj si prebere knjigo, to bo že še lahko prebral, najprej je treba druge stvari rešit, potem pa knjigice.

Pa mi ti razloži od kje naj človek prišpara od jebenih 400 eurov karkoli?

Avtor: razmišljaš realno (razen samomora). Kakšne so tvoje zdravstvene prepreke? Jaz bi sprejela delo tudi pod nivojem, je pa res težko če recimo niti prodajalec ne moreš biti, ker ne vem, ne moreš prenašat bremen ali dolgo stat, si celo invalid ali kaj takega. Ampak lej, delaj vse na tem, vpni prijatelje v to, daj se na fb v razne skupine kjer se išče delo, opiši kaj lahko delaš in iz kje si, aktivno delaj na rešitvi problema, pošiljaj ponudbe, ponujaj se, prodajaj se – podjetjem.

Ne razmišljaj o samomoru, čeprav vem, da zveni najlažja opcija, da vse zaključiš in je konec vsega. Ja, je. Po drugi strani je pa zelo strahopetno.
Veš kaj vse boš lahko zamudil če se fentaš? Daj se tudi na kakšne spoznavne portale, ogovarjaj dekleta tam z nekim simpatičnim pristopom, mogoče pa greš kdaj s kakšno na kak sprehod, kavo,.. če ne drugega, imaš lahko novo poznanstvo, to je pa vedno v redu.

Ali kaj posebej znaš? Karkoli, vrtna opravila, kuhanje – ponudi se kje na vasi da bi kaj delal v zameno za magari deset kil krompirja, ne vem, jaz bi se tako znajdla.

Ne obupaj prosim, življenje je lahko zelo lepo, včasih se znajdemo na dnu, ampak treba je splezat ven. Predvsem se poskusi umiriti, trezno razmisliti, morda ne vem, greš na banko povedat če bi lahko kljub temu vsemu dobil kak izredni limit, če bi ti to kaj pomagalo, ne vem, samo razmišljam, predlagam…

Razmišljaš dobro in verjamem, da ti bo uspelo.
VSO SREČO TI ŽELIM.

Y.

nova
Uredništvo priporoča

če je tvoja dilema resnična in realna, je najbolje, da potem
1. čim prej prodaš hišo
2. se odseliš v bolj perspektivno regijo,kjer boš lahko našel službo in živiš dokler se to ne zgodi od podedovanega denarja in kupnine za hišo.

oddaja hiše v okoljih, kjer služb ni, ni realna opcija, če smo odkriti, oziroma, si z najemnino, ki bi jo lahko iztržil zanjo, verjetno še garsonjere kje v drugem okolju ne bi mogel privoščit.

da o tem, da ti še vseeno ostane kup stroškov z nepremičnino, raje ne govorim.

ali pa si najdi žensko, ki bo v zameno za streho nad glavo skrbela še za tvoje potrebe. take ali drugačne

S cim bos pa vzdrzeval hiso?
Ker ce je ne bos vzdrzeval, ne bo najemnine.

Mislim, da je realna opcija, da hiso prodas, kupis majhno stanovanje v regiji, kjer je vecja moznost zaposlitve in isces delo.
Ok, ne mores delati na gradbiscu, ampak zakaj ne bi delal kot nocni vratar ali kaj takega? Lahko bi delal mogoce kot mestni redar, te stalno iscejo. Nima veze, kje zacnes, samo da zacnes nekje nekaj delat.

Denar pa naj mama dvigne z banke, da ne gre v dedno maso in socialna ne bo vedela, koliko denarja imas.
Poleg tega, za pogreb ne bos mogel dvignit denarja, je kar fajn imet vsaj par jurjev doma.

Drži se!! Življenje je vredno živeti, samo moraš najti način, da se znajdeš. Prodaj in se preseli nekam, četudi v najem, poišči pomoč, karkoli! Slovenci smo nesramni, vendar ko pride do revščine smo pripravljeni pomagati! Prosim, ne obupaj!! Ne delaj tega!! Nič na tem svetu ni tako hudo, da se ne bi dalo rešiti!! Verjemi!!!

prodaj hišo, kupi manjše stanovanje v nekem bolj obljudenem kraju, oddaj to stanovanje. pozanimaj se koliko socialne ali podobnega lahko nabereš poleg tega.

potem pa poskusi z mesečno rento (ki je bo vsaj za par 100e) takoj po koroni zamenjati okolje. morda lahko poskusiš dobiti delo v turizmu na hrvaškem. ali pa se odseliš v neko manj toksično in cenejše okolje nekam dlje stran in poskusiš živeti s svojo ‘rento’ (naprimer na tajsko).

morda se ti zdi to, kar sem napisal ekstremno. ampak ni. enkrat ko človek začne razmišljati o samomoru, nima več kaj izgubiti. samo poskusi lahko kaj novega, kar drugače ne bi. sprememba vedno pozitivno vpliva na človeka.

po drugi strani pa imam občutek, da te v življenju najbolj muči socialna izolacija, občutek nepripadnosti, občutek nespoštovanja in zelo verjetno tudi partnersko-spolne frustracije (domnevam da si samski). in slovenija je zelo kruta država za učinkovito spopadanje s temi problemi.
kratkoročno ti priporočam prostovoljstvo, kjer koli bo mogoče (rdeči križ, festivali, društva…).

Denar naj mama dvigne in ima vse doma.Potem lahk prodaš…kot so ti svetovali, če si brez prihrankov,lahk dobiš varstveni dodatek, 591 eur.Se več ne vrača.Pa išči si delo.

Dajva se nekaj zmenit.
Tebe naj takoj sedaj preneha biti strah. Ne hrani ga. Ne veš kako boš?
KDO PA VE? KDO PA ZA KOMOLEC LAHKO PODALJŠA SVOJE ŽIVLJENJE?
—————————————————————————————————
Pojdi se dnevno ozemljiti na zemljo. Če boš šel na sprehod v gozd pa morda zagrabi kako vejo, ki te lahko pogreje nekoč. Pa ne pozabi tudi to, da se naj mama ozemlji. Sploh če je bolna naj se ozemlji.
Naj te ne bo strah danes, če pa imaš še vedno mamo in še vedno si na toplem ter sit.
Čez most se gre takrat, kot prideš do njega, nič prej.

Ne uničuj si danes, če pa danes je zato, da v njem živiš.
Ne misli toliko kaj bo ampak kaj je sedaj. Bodi tukaj in sedaj prisoten.
Saj ne moreš rešitve za problem, ki se še ni dogodil kar sedaj iskati ampak šele, če se bo res zgodil. Se bo, če se bo, kdo ve? Ne veš. Torej se ne boj nečesa, kar ne obstaja.

Po tvoji logiki sem imel tri mesece. Minila so že skoraj tri leta. Če pogledam sedaj na enak način kot prej, še vedno imam tiste tri mesece, hmm…

Jih imam res ali več, manj? NE VEM.

———————————
Zato še enkrat ne sekiraj se. Če te ne boli, če še vedno to kar se bojiš, da boš izgubil imaš, čemu potem bojazen in strah? Nima smisla. Prepusti se. Ko te grabi strah pa mu reci ma ko te šlivi. Če lahko kaj spremeniš, spremeni, če misliš, da bo bolje. Če ne moreš ali lahko spremeniš? NE. Če ne moreš kaj se potem sekiraš? Nimaš kaj. Kar bo bo, kar je bilo je bilo in kar je je.

Zdrživa. Kdo je močnejši, strah ali midva?
Ne veva. Veva lahko samo to, da ga v nekem trenutku sva že premagala in morda ga lahko spet. Drži se sebe ne strahu.

Ce bos dedoval denar
Naj gamama ma doma.
Ce pa mislis na hiso
Pa mora bit vredna vec kot 120.000tisoce
Da ti vzamejo socijalno.
Lahko v hisi das kako sobo v najem. Oz ce mas vecnadstropno das en stuk v najem.
Za kake 300e sej ni treba da kdo ve. Oz ce bos vse po zakonu.
Das najemnino npr 100e ostalo na roke. Pa ti ostane docijalna

Pa pissda no slovenceljni dragi….A ste res tok cagavi?
Ko ljube mamice ne bo več, bom pa kr umrl……Za kozlat! Cmera cmerasta!!!
Denar boš podedoval, bajto boš podedoval…Znajdi se, jebemti, cmera cmerasta!
Če se do 45 leta nisi naučil živet in preživet, razen na maminih plečih, sram te bodi!! Pa bolan gor al dol. Si invalid? Zakaj ne moreš delat?
Najlaže je kar umret….To cmivkanje ti ne bo nič koristilo mimogrede. Mama te pa tudi ni znala vzgojit očitno.

upam, da se ti kdaj orne življeje na slabo, da boš tudi ti začel razmišljati o samomoru. da tenis ram, da tako govoriš človeku, ki potrebuje pomoč. crkni in večno cvri v peklu!

Nočem nič obsojat, dobro vem kako je to, ko si v stiski in dobro vem, da življenje za mariskoga od nas ni rožnato. Ampak samo jamranje kako boš živel brez socialne in hvaljenje ter preračunljivost kaj boš podedoval. Nisi pa nič kaj preveč podrobno opisal svojih zdravstvenih težav. Na tvojem mestu bi se jaz takoj nehala smilit sama sebi in našla službo. Sigurno obstaja kakšna služba, ki bi jo lahko opravljal kljub zdravstvenemu stanju. Kjer je volja tam je pot. Ampak ja, lažje je, če vlečes socko in živiš na račun mame, v tem primeru ni treba vsak dan ob 5:00 ustat in it na delo. Če si najdeš službo, boš imel denar za hrano, elektriko in kurjavo pa še mentalno v glavi se boš počutil bistveno boljše kot zdaj. Vso srečo.

New Report

Close