nordkap
Živjo
Sama sem bila po Sakndinaviji do Nordkapa pred 4 leti, šli smo z avtom – če imaš to možnost je super, se ustaviš kjer hočeš in si ogledaš kar hočeš. Za prenočišča je najboljša varianta kar kamp, jih je povsod polno in so urejeni, z izjemo stranišč v Oslu, kjer je bila tudi gužva, tako da če prideš preveč pozno zvečer ni ravno najbolje. Bolj na severu smo pa spali v bungalovih ker je bilo mrzlo, čeprav smo bili tam avgusta, tako da vzemi tudi topla oblačila, predvsem za Nordkap – tam je gužva gužva in še enkrat gužva, zato je najbolje čim bolj zgodaj bit na prizorišču da vidiš vzhod oziroma zahod.Ponavadi smo poklicali zjutraj in rezervirali prenočišče za zvečer, ker se lahko zgodi, kot se je nam, da smo spali v avtu…potem smo začeli prakticirat ta sistem. Pogosti so “zastoji” na cestah zaradi koz ali ovc ki počivajo na cesti…Hrana in pijača sta zelo dragi! Splača se ogledat takorekoč vse, mene ni nič preveč razočaralo, Bergen je čudovit, pa fjordi, Tromso, Trondheim, mi smo šli še na Lofote za 2 dni, je bilo krasno, sicer deževno ampak je imelo en poseben čar, se ti splača vrniti čez Finsko do Helsinkov in potem s trajektom do Stockholma da vidiš še ti dve prestolnici ko si že tam, tja grede pa smo šli z Danske s trajektom do Goteburga in potem naprej v Oslo…Če misliš it na Finsko vsekakor priporočam dobro zaščito pred komarji, še posebej v bližini jezer. Kako je z drugimi vrstami prevoza ti pa žal ne morem svetovat, če te pa še kaj zanima pa vprašaj, lp
katja
O tem sem že pisala, zato malo kopiram.
Pred leti sva z možem še kot študenta z Inter rail karto dvakrat potovala po Skandinaviji in nama je bilo čudovito. Že takrat sva se odločila, da bova še prišla, ker takrat do Nordkappa nisva šla (saj do tja ni železnice). Lani so razmere “dozorele”. Potovali smo 2 odrasla in 2 otroka.
Potovali smo z avtom, spali smo v kampih v šotorčku, ki ga postavimo in smo že noter v 20 minutah. Kampi so zelo poceni (to pa je tudi edina stvar v Skandinaviji, ki je poceni). Cena za prostor je 2-3.000 SIT, kampi so povsod, lepo urejeni, vsak ima kuhinjo, jedilnico, dnevne prostore (vsaj vsi, v katerih smo mi kampirali!) V kampih imajo tudi preproste kabine (5-7.000 SIT), to so hišice, v katerih so postelje, štedilnik in hladilnik, vode ni, sanitarije so kot v kampu. Hrano smo imeli s sabo, saj smo vedeli, da je zelo draga, kupovali smo mleko, kruh, zelenjavo, sadje, jogurte. Avtodomi lahko kampirajo povsod, to je njihova prednost, ampak nam ni žal, da smo šli z avtom, predvsem zaradi cene najema in hitrosti vožnje.
Komarji – več jih je na Švedskem. Ko smo prišli v kamp, smo večkrat rekli, da zdaj so nas prišli “pogledati”. Takoj smo pošpricali po vratih avta, postavili šotor in pošpricali vhod šotora. Kakšnih večjih problemov nismo imeli.
Kaj smo si ogledali – v bistvu je nam predstavljal ogled Skandinavije občudovanje same narave. Jezera, reke, slapovi, potočki, ribe, delfini, tjulenji, ptice, kiti, severni jeleni, losi, gozdovi, tundra, skale in pečine, fjordi, sneg in ledeniki….. Tu pa tam manjši kraji, urejene lesene hiške z zelo lepo urejeno okolico, večjih mest je na severu bolj malo. Celotna pokrajina je kot en velik park. Ljudje prijazni, vsi znajo odlično angleško. Vse je tako prostrano, čisto, zeleno, urejeno, mirno… Voziš po cesti, nihče te ne prehiti, prevoziš 100 km in nasproti pride 10 avtomobilov. Hkrati pa stalno “srečuješ” severne jelene, ovce, krave, …. se ustaviš in ob cesti na lepo urejenem počivališču pomalicaš, lahko se osvežiš v jezeru (urejeno kopališče), si nabereš borovnic (tam je borovnic kot pri nas… ne vem kaj…ne najdem primerjave, skratka ogromno. Ali, ustaviš se ob reki, da se spočiješ, hodiš ob reki, vidiš en lep slap, in v vodi metrske losose, ki skačejo iz vode. Skratka odvisno je, kaj te pritegne, nas je ta občutek narave in miru očaral.
Ko smo se zanimali za Nordkapp, so nam prav vsi odsvetovali tako dolgo pot. Da je brez veze se voziti še toliko kilometrov (še 700 km v eno smer) od Narvika recimo po neobljudeni “puščavi” samo zato, da rečeš sem bil na najvišji točki. Ni nam žal, tudi ta skrajni sever je nekaj posebnega, ima svoj čar, sam Nordkapp pa je doživetje zase. Težko rečem, kaj mi je bilo najbolj všeč, vse skupaj, celotno potovanje.
Ogledali smo si kar nekaj muzejev, zanimivih zgradb, mostov, ker sem pač mnenja, da če smo tako daleč, ne boš varčeval pri vstopninah. Najbolj mi je bil zanimiv muzej v Inariju (življenje in kultura Laponcev), poslikave na kamnih v muzeju v Alti, Vikingški muzej na Lofotih.
Največ časa smo se zadrževali nad Artic Circlom. Ko smo se po Norveški vračali, se od Trondheima navzdol povečuje promet in gostota ljudi. Ko smo prišli v center Osla (mimogrede, dobili smo parkirni prostor 50 m od Mestne hiše in ker je bila sobota po 14. uri brezplačno) je sin rekel, končno nekaj več ljudi, pa ga ni bilo toliko kot npr. na Čopovi. Prestolnice smo samo preleteli, ravno tako nam za enkrat drugič ostane jugo-zahodna Norveška in Danska.
Skratka, same pozitivne stvari. Naj omenim še to, da se resnično počutiš varno.
Še kakšno vprašanje?
Nisem čisto razumel, če ste torej šli do Nordkapa ali ne?
Mi smo bili z otrokom pred 3 leti, šotorili tako kot vi, in tudi občutki so takšni kot vaši. ČUDOVITO!!!
Moram pa priznati, da sem si pogosto želel, da bi bili z avtodomom… S šotorčkom si v kampih bolj zapostavljena vrsta… Zdelo se mi je tudi, da nas domačini (ki se vsi po vrsti prevažajo z OGROMNIMI prikolicami in avtodomi) malo zaničevalno gledajo, ko smo postavljali naš iglujček…
Zanima me (glede na to, da ste potovali z otroki), kako ste reševali problem temperature v šotoru. Naš sinko je bil takrat star 3 leta, in včasih me je ponoči prav skrbelo, ker je bilo tako zelo mrzlo (sicer smo potovali avgusta). Imamo pa čisto običajne spalne vreče (v rangu 10.000 do 15.000 SIT). Kako ostali urejate temperaturo v šotoru?
Pozdravljeni!
Mogoče nisem bila dovolj jasna. Bili smo na Nordkappu.
“Ko smo se zanimali za Nordkapp, so nam prav vsi odsvetovali tako dolgo pot. Da je brez veze se voziti še toliko kilometrov (še 700 km v eno smer) od Narvika recimo po neobljudeni “puščavi” samo zato, da rečeš sem bil na najvišji točki. Ni nam žal, tudi ta skrajni sever je nekaj posebnega, ima svoj čar, sam Nordkapp pa je doživetje zase.”
Lansko poletje je bilo tudi v Skandinaviji za njihove razmere zelo toplo. Potovali smo v drugi polovici julija in začetek avgusta. Razen na samem Nordkappu (močan veter) in na Lofotih (sam dež) smo ves čas bili v kratkih hlačah. Kopali smo se povsod, samo da je sijalo sonce: v jezerih na Švedskem, prav na severu Baltika, v Inariju, celo v morju na otočju Verseales severno od Lofotov. Noči so bolj mrzle. Imamo večje otroke, stare 10 in 14 let, tako da že sama povesta, ali ju zebe. Pomembno se mi zdi, da ležiš na toplem (blazina + topla deka), naše spalne vreče niso kaj posebnega, topla trenirka… Če je padal dež, smo se raje odločili za njihove “cabins”, da smo bili na suhem.
Lep dan…
Na potovanju po Skandinaviji smo bili v mesecu juliju 2002.Na pot smo se podali s kamperjem in do Nordkappa in nazaj prevozili okrog 10 000 km.V danskem pristanišču Frederikshavn smo se vkrcali na trajekt in se peljali do Osla. Kampirali smo v kampu Ekeberg na obrobju mesta. V Oslo smo se peljali z avtobusom na ogled muzejev: Frammuseet, Vikingskipshuzet, muzej Kon-Tiki in Norsk folk museet (muzej na prostem – 140 srednjeveških lesenih hiš in lesena cerkev).Na drugem koncu mesta se nahaja park -Vigelandsparken (200 skulptur iz granita in brona kiparja Gustava Vigelanda).
V turističnem informacijskem centru kupiš OSLOKORT – “karto” s katero imaš prost vstop v muzeje in javni prevoz v Oslu. Cena za 1 dan za odraslo osebo 180 NOK; družinska karta 395 NOK.
O čudoviti in nepozabni pokrajini Skandinavije (meni je bila še posebno všeč Norveška), je veliko napisala Mojcej, zato bom opisala le našo pot. Iz Osla smo se peljali do večno deževnega Bergna, do zahodnih fjordov čez katere te peljejo s trajektom, ledenika Nigardsbreen, čez prelaz Trollstigen v dolino reke Raume, v Dombas, Trondheim in do mesta Bodo. Tu smo se vkrcali na trajekt za Lofotske otoke. V kraju Ramberg, kjer smo kampirali, smo opazovali polnočno sonce. Kasneje na Nordkappu nismo imeli sreče, saj je bilo dva dni oblačno vreme. Ko že govorim o vremenu, naj omenim, da je ponoči pogosto deževalo, čez dan pa se je na srečo zjasnilo. Temperature so se gibale nekje okrog 15°C, tistega dne, ko smo bili na Nordkappu, je bilo 9°C. Zimska oblačila so nam prišla kar prav, čeprav je bil mesec julij. Z Nordkappa smo se peljali del poti čez Finsko (jezero Inari; Rovaniemi -božičkova dežela), nato čez celo Švedsko (Stockholm; Gotta kanal) do mesta Malmo, na Dansko in nato v Nemčijo.Spali ob cesti na urejenih počivališčih. Komarjev ni bilo nikjer.
Še nekaj cen ( za 4 osebe):
– trajekt Frederikshavn – Oslo 160 EUR (cena za vozilo do 6m dolžine, v sredini tedna –
ob vikendih občutno dražje)
-trajekt Bodo – Moskenes (Lofoti) 746 NOK
-tunel pod morjem na otok Mageroya (kjer se nahaja Nordkapp) 245 NOK – v eno smer
(kamper in šofer 135 NOK; 2 odrasli osebi 88 NOK; otrok 22 NOK)
-vstopnina na Nordkapp 1 oseba 185 NOK
-mostnina (most Oresund) Malmo – Kobenhavn 30 EUR
– trajekt Danska (Rodbyhaven) – Nemčija (Puttgarden) 48 EUR
Mene pa zanima stroškovna plat te zadeve…v primeru, da gremo 4 osebe s karavanom in spimo v sotorih, obcasno tudi v hostlih, hrano si kuhamo sami, koliko bi nas prislo (cca.) 3-tedensko potovanje?…seveda so želje različne, zato lahko govorimo o + – par 10.000 sit…obisk samega Nord cupa bi verjetno izpustili v korist drugim lepotam…
mislite (tisti, ki ste ze bili na severu), da bi se izslo med 200 in 250.000 sit?
Lp, Andrej
Mi smo bili trije (2 odrasla + 3letni otrok), spali smo v kampih v šotorčku, maksimalno varčevali, in porabili cca. 4000 DEM (skupaj s cestninami, mostninami, trajekti in bencinom).
V Skandinaviji je VSE ZELO DRAGO. Hrano imejte obvezno s sabo, saj so tamkajšnje cene za nas nepojmljive. Poceni so edino kampi.
Stroški so odvisni od tega v katero državo bi radi potovali, saj so cene trajektov in mostnin na skandinavski polotok različne. Če greste na Norveško je cenejša možnost trajekt Nemčija (Puttgarden) – Danska (Rodbyhaven) in most Oresund Danska (Kobenhavn) – Švedska (Malmo). Stroški za oboje v eno smer so bili leta 2002 (kamper + 4 osebe) 78 EUR. Vse ostale možnosti
(trajekt Frederikshavn – Oslo in trajekti iz Nemčije na Švedsko in s Švedske na Finsko), so bile takrat dražje.
Cene goriva so visoke, višje kot greš na sever, višje so. Povem le lahko za ceno nafte:
Norveška 8 NOK (240 SIT), pa tudi več
Finska (Inari) nekaj čez 200 SIT
Švedska (Umea) 8,48 SEK
250 – 300 000 SIT bi porabili samo za gorivo in trajekte.
V kampu smo za eno noč plačali od 130 – 180 NOK (4000 – 5400 SIT). V kampu smo prespali le 6x, sicer smo spali na urejenih počivališčih ob cesti. Na Norveškem velja “pravica vsakega” stara več kot 1000 let, ki vsakomur dovoljuje kampiranje kjer koli v divjini (toda ne na zasebni zemlji), vendar najmanj 150 m stran od najbližje hiše. “Divje” šotorjenje je dovoljeno največ za dva dni na enem kraju in pod pogojem, da za seboj ne pustiš ničesar.
Živila so dražja kot pri nas. Ker smo to že prej vedeli smo vzeli skoraj vse s seboj in kuhali v kamperju.
Če vas zanimajo še kakšne cene ali zanimivosti na poti proti Nordkappu, vam jih lahko povem.
Pozdravljeni!
Mi (2 odrasla + 2 otroka) smo samo za trajekte, mostnine, tunelnine in bencin porabili okrog 300.000 SIT. Naredili smo skoraj 10.000 km. Potovali smo s karavanom.
Večino hrane smo imeli s sabo, vsak večer (razen ene noči) smo spali v kampu, za kampiranje v enem šotorčku (plačaš prostor in ne oseb) smo plačevali 2-3.000 SIT, če smo vzeli hišico (dež) pa od 5-7.000 SIT, vedno smo vzeli najmanjšo, bliže Nordkappu so cene višje, najdražjo smo plačali 12.000 SIT. Za vsakodnevno kampiranje smo se enostavno odločili zaradi udobnosti in ker cene kampov niso bile visoke. Imajo skupne lepo urejene kuhinje, kjer si lahko v miru skuhaš večerjo, v jedilnici poješ, pomiješ, mi smo si že zjutraj skuhali instant juhco, dali v termus in jo imeli čez dan za kosilo + sendviči.
Cene trajektov iz Nemčije na sever (kamorkoli) se spreminjajo glede na uro in dan potovanja. Ceneje je čez teden, najdražje vikend. Potovali smo iz Rostocka na Švedsko, v noči na ponedeljek, plačali 115 EUR. Hoteli smo priti čimprej na Švedsko, spali na trajektu, privarčevali prenočišče in čas. Potovali smo po Švedski gor na Finsko, prehod na Norveško ter po Norveški dol, v Malmu čez most na Dansko in nato s trajektom v Nemčijo. Nam je bila ta pot čimprej na Švedsko zelo v redu, če primerjam čas in cene trajektov in bencina, ki bi ga porabili za pot preko Danske na Švedsko, se mi zdi, da je bila naša varianta kar v redu. V Rostocku smo bili okrog 8. zvečer in brez problemov prišli na trajekt, ki je odplul ob 10. zvečer (nedelja). Vračali smo se preko Danske v soboto in imeli kar nekaj problemov s trajekti. Hoteli smo iz Gedserja spet v Rostock, saj smo se ustavili v Berlinu (kot tudi na poti gor), pa so bili trajekti zasedeni do večera, za trajekt v smeri Puttgarden ni bilo problemov.
Drage so tudi vstopnine. Skandinavci so zelo pošteni ljudje in tudi od turistov pričakujejo, da so pošteni. Prideš v muzej, plačaš vstopnino in te nihče ne vpraša, ali imaš vstopnico, ali ne. Videli smo veliko obiskovalcev, ki enostavno niso plačali vstopnine (dobiš nalepko, ki si jo nalepiš na vrhnje oblačilo). S tem so se “hvalili” tudi marsikateri Slovenci, s katerimi smo govorili pred in po našem potovanju. V to se ne bom spuščala, to je stvar osebne odločitve. Res pa je, da na ta način veliko prihraniš. Vstopnini na sam Nordkapp pa se skoraj ne moreš izogniti.
Lep dan….
Iz Osla proti Lillehammerju, kjer smo si pogledali olimpijski muzej, skakalnice in prizorišča, kjer je potekala otvoritev. Prespali smo v krasnem kampu nad jezerom Mjora. Nato smo pot nadaljevali do Faranga (ob poti je polno zanimivih lesenih cerkvic premazanih s katranom, da se les bolje ohrani) imenovanih stavkirkje. Pred Farangom se da pogledat še smučarske terene za tekme SP.
Naprej do Otte s postankom v Ringeburju in Lonu. Za Lomom smo se povzpeli med 2000 in več m visoke gore pokrite snegom in ostanki ledenikov, vmes pa travniki in čudovite z mahovi in gorskim cvetjem porasle površine, slapovi in potoki. Ovc in koz na cesti ni manjkalo.
Počasi smo se približevali Sognefjordu – cesta okrog fjorda je precej zvita, na več mestih le enosmerna. V kraju Hella smo počakali trajekt, ki te pripelje na drugi breg fjorda in po polurni vožnji smo v okolici mesta Vik prenočili.
V Viku smo si pogledali še eno cerkev ( Hopperstadt), poleg te je še ena kamnita iz 13.stoletja, zelo zanimiva. Potem smo se odpeljali naprej po cesti stisnjeni med visoke hribe, se spustili v Voss in se nekaj časa vozili ob jezeru in skozi številne tunele prišli do Bergna. Tam so seveda največja atrakcija hiše, v katerih so skoraj sami souvenir shopi. Na trgu v bližini lahko sposkusiš morsko hrano v vseh možnih oblikah, če pa se odpelješ še do Troldhangna si lahko ogledaš muzej in hišo Edwarda Griega. Potem so tukaj še nepogrešljivi skandinavski parki, kjer ni prepovedano poležavanje na travi, kot pri nas in to vsi prakticirajo.
No upam da sem ti kaj pomagala, če te pa še kaj bolj konkretnega zanima pa vprašaj, lp
Katja.m se v Bergen ni peljala po isti cesti kot mi, zato bom opisala našo pot
(Oslo – Bergen 500 km).
Iz Osla smo se po cesti E16 (cesta s to oznako pelje vse do Nordkappa) peljali 60 km do kraja Honefoss, nato pa zavili proti zahodu na cesto 7, ki se vije skozi širne smrekove gozdove. Večja kraja na tej poti sta Gol in Geilo, ki sta od Osla oddaljena približno 200 km.Pokrajina se tu spremeni. Cesta se postopoma dviguje na 600 m nadmorske višine.Gozdov ni več.Kamnita pokrajina je podobna tundri, polna gorskih jezer in s snegom pokritih grebenov. To je Hardangervidda plato, ki se nahaja nad drevesno mejo in je ponekod podoben lunini površini (lonely planet). Cesta te pripelje na sedlo na višini 1250 m. Okrog nas hribi z zaplatami snega, majhna jezera, trava, ruševje in nekaj hiš katerih strehe prerašča trava. Spuščamo se navzdol proti Eidfjordu (najbolj vzhodni rokav 120 km dolgega Hardangerfjorda).
Ustavimo se pri slapu Voringfoss (visok 183 m). Reka Bjoreia navpično pada v kamnito sotesko in po njej vijuga naprej v dolino.Tu je Fossli hotel – za hribolazce dobro izhodišče za obisk okoliških gora.
Pripeljemo do Eidfjorda. Zelo ozka ovinkasta cesta se vije tesno ob morju. S trajektom se iz kraja Brimnes zapeljemo čez fjord v Bruravik – vozi 10 min. Na drugi strani je cesta še bolj ozka, ovinki še bolj ostri, predori. Do Bergna je še 100 km počasne vožnje ob fjordu.
Jaka, zakaj te zanima ravno ta del poti? Tudi nadaljevanje poti tja čez zahodne fjorde je čudovito doživetje.
silva_
Pa še namig za tiste, ki potujete iz Osla v Bergen z vlakom, čeprav za Skandinavijo bolj priporočam lasten prevoz.
Pred leti sta vozila samo dva – dnevni in nočni. Vsaj v eno smer se splača peljati z dnevnim.
Vmesna postaja Myrdal je lahko izhodišče za planinske ture, od tod pa tudi vozi “muzejski” vlak v fjord Fl°am. Vlak ustavi pri vsakem zanimivejšem slapu, strma proga pa je speljana podobno kot naša cesta na Mangart.
Pa še nekaj.
Vsak večji kraj na Norveškem ima turistični informacijski center. Tudi Geilo (ki je na pol poti med Oslom in Bergnom) ga ima. Govorijo dobro angleško, pri njih dobiš mnogo informacij in prospektov.
Meni je bil v veliko pomoč LP Norway in LP Scandinavia. Zelo natančno so opisane cestne povezave – tudi za ta del za katerega sprašuje Jaka. Še kakšna cesta bi se našla od Osla do Bergna, mislim pa, da je ta po kateri smo se mi peljali najkrajša.
Pozdrav
silva
- Lani 28.6 bil tam.Dunaj -Riga z letalom,tam najeli avto,doTalina še isti dan.ZJjutrsj z trajektom do Helsinkov,in dalje do Lahtija.Mi smo na Finskem kampirali ob cudovitih jezerih.Velika nadloga so komarji.Gor dmo šli po osrednji finski,nazaj pa bolj zahodno,ob Švedski,tuDi 2x na Švedsko,v Oulu pa na staro cesto.Bili 11dni,ni bilo kaj prevec časa,bolje planirati kaksen dan več.Super bilo,vredno pogledat in dozivet.