Noseča
Občutek imam, da sem začela padati v depresijo… Pred kakim mescem sem se že obrnila na ta forum saj me je zanimalo kako gleda okolica na to, ko ima ženska več otrok z različnimi moškmi.
Prvega otroka sem imela pri rosnih 20. letih in sem takrat ostala že v nosečnosti sama. Nato sem spoznala partnerja, ki mi je stal ob strani sicer neke ta prave ljubezni nisem čutila do njega pač pa hvaležnost, ker pa izhajam iz izredno čudne primarne družine sem čez 4 leta z njim dobila otroka on sicer bi bil na nobenem pregledu z mano, ko sem rodila pa je takoj po porodu šel to mislim res takoj, ko je prerezal popkovino je kar šel takrat kot verjetno vsaka ženska sem bila izredno občutljiva in to me je resnično prizadelo, ko sem prišla iz porodnišnice sva se pa totalno oddaljila saj ni hotel več spati z mano in nič… V vseh teh letih sem spakirala in povedala da grem približno 100x vendar nisem zbrala poguma zaradi starejšega otroka. Lani avgusta sem pa rekla, da je res konec vendar ne jaz in ne on se ni odselil. Oktobra pa se mi je zgodilo nekaj resnično nepričakovanega saj sem spoznala prijatelja, ki sva res tisto vav, ko sem z njim se mi obrne celi svet saj se z njim dopolnjujeva in podpirava. On je bil tak s katerim sem tisti prvi moment pomislila evo to je to on je za mene tista prava ljubezen. Imela sem celi načrt kako bom izpeljala dokončno konec z mojim bivšim sedanjim, ki se sam ne more opredelit kaj je ker za mene je že nekaj časa bivši. Moj problem in razlog trenutnega počutja pa je to, da je med nama s tistim “prijateljem” zavladala pred časom močna strast in sva se prepustila užitku takrat sva imela nezaščiten spolni odnos vendar sem naslednji dan takoj po službi šla v lekarno po jutranjo tabletko po kateri mi je bilo izredno slabo in kljub vsemu je prišlo do zanositve. Ta bodoči očka se je neverjetno razveselil tako tudi jaz vendar čez nekaj dni sem kot, da sem se zbudila iz transa sem pristala na realna tla z mislijo imam že dva otroka in to z dvema različnima očetoma to bi bil tretji in to s tretjim, ko se pogledam v ogledalo vidim v sebi navadno k… ker sem se spustila v to in sem verjela, da si tudi jaz zaslužim srečo in ljubezen tako zelo imam rada to kaj raste v meni čeprav sem želela preprečit je vseeno tukaj v meni. Imela sem obdobje ko sem želela na splav vendar nisem tega omenjala na pregledu saj sem samo občudovala ta lepi občutek ultrazvoka. Bodoči očka se zelo veseli tega otroka. Vendar pa je to problem, da mi ni uspelo, da bi se ločila od mojega bivšega tisto ta prav ločila in bila sama zdaj pa vsak dan poslušam naj grem na splav, da sem samo sramota za starejšega otroka zdaj imam že občutek, da padam v depresijo saj več nimam veselja do ničesar, ko pridem domov ali gledam dobesedno samo v steno ali pa spim vsak dan je isti služba, domov in spat saj me ubija misel na tako življenje naj grem na splav ubijem del v sebi zaradi nekoga, ki ga bom počasi sovražila s tem naj prizadanem nekoga, ki mi pomeni življenje saj se izredno veseli otroka in imava vse pogoje, da jim nudiva udobno življenje. Vendar ta misel v moji glavi kar ne izgine, da sem noseča z nekom vendar bivši še kar ni odšel od mene. To bo tretji otrok s tretjim se me bodo res otroci sramovali zaradi tega? Zaradi teh misel sem že bila na robu, da bi naredila samomor vendar ne bi mogla pustiti svojih otrok samih. Zdaj mi je nekoliko lažje, da sem vsaj napisala kaj doživljam in občutim v zadnjih dneh tednih….
pojdi k terapevtu.
Potem pa pojdi ti proč od bivšega, zakaj čakaš, kdaj bo on šel… Ne razumem, kako pa ta novi gleda na to, da ti še kar z bivšim čakaš v skupnem stanovanju. Spakiraj in z novim najemita skupno stanovanje in skupaj zaživita. Če te on sprejme z dvemi otroki, potem se ne sekiraj, kaj okolica misli…
Jaz te ne obsojam. Življenje piše svoje zgodbe, takšne in drugačne, niso vedno iz reklamnega kataloga. Nisi kurba! Ti si mamica! Tudi temu otroku, ki ga nosiš pod srcem. Obdrži ga, namenjen ti je! Pojdi stran od bivšega in probaj srečo z novim. Ti jo privoščim! In četudi spet ostaneš sama- trda si kot skala, nič se ne boj!
Jaz bi ta novmu postavila ultimat, da naj poskrbi zate, sicer greš prekinit nosečnost. Malo čudno je, da je ta nov navdušen, ti pa še vedno živiš skupaj z bivšim. Pišeš, da greš v službo, po službi pa spanje…kdaj pa si s ta novim?
Če ti ta nov še ni ponudil, bi na tvojem mestu šla na umetno prekinitev nosečnosti. V takem stanju, kot si, ne bo težav. Mogoče ne bi bilo slabo, če bi si uredila še neko trajno kontracepcijo, da ti take strastne noči ne bi več puščale posledic.
Imela sem šefico, ki je imela 3 otroke z različnimi, vsi so bili takrat že bivši. Močna, brezkompromisna, a topla in iskrena oseba. Nikoli je nihče ni postrani gledal ali jo zaradi tega zaničeval, večinoma smo jo občudovali. Svojim otrokom je bila najboljša mati, meni in sodelavcem najboljša šefica, z 2 bivšima je bila v dobrih odnosih, vsi 3 otroci so imeli v bistvu 2 očeta. Nauk zgodbe: ni bistvo koliko otrok imaš s koliko moškimi, ampak kako to “nosiš”.
Ej, meni je bol sramotno, da bi imela 3 s tremi pa da nebi imela stika z otroci, ne bi vedela kako so, kaj delajo itd… Poznam deca, ki ima 4 s tremi pa za nobenga mulca ne ve kaj pa kako, nobenih stikov.. To je sramota. Res da ni najbol prijetna zadeva pa vseeno, lepo skrbiš za otoke in želiš si ljubezni. Drugi k se dajo s stitimi dol je pa ok, ker nimajo otrok? Daj… Odjeb…. Unga desca, glupga, s tem naj vama pa rata in je to to. Srečno!
Ja. Najlažje je rečt “bom naredila” samomor. Mater. Ko si sexala brez zaščite nisi razmišljala o tem?
Jaz mislim, da imaš ti nek problem sama v sebi, verjetno povezano z očetom, ker to kar delaš ni normalno.
A sploh veš kaj pišeš. Vsak je na začetku oh in sploh super, kakor hitro za nosiš, By by…a ti to nič ne pove o sebi?
In te bo tretji načevljal, in četrti in peti, ti pa še boš kar sexala, rojevala in razmišljala o samomoru.
Pismo ženska. Daj spravi se k sebi. Poišči kakega dobrega psihiatra, ki ti naj pove, zakaj ne moreš obdržati zveze in zakaj po propadli takoj rineš v drugo. In predvsem zakaj vsakemu verjameš, da te ima rad in zakaj ne uporabljaš zaščite. 2021 smo.
imamo eno tako. trije otroci s tremi različnimi partnerji. prvega je dobila (pre)hitro, še kot dijakinja. potem drugega dokaj hitro. rada je “menjavala” partnerje oz. jih je imala kar nekaj. vsi v familiji smo čudno gledali in se križali. za okolico ne vem. potem je pa našla ta tretjega in hop otrok, ampak ona se je potem ustalila ima top odnos, tri čudovite otroke, dva že na svojem. z vsemi otroci top odnos, vsi med sabo lep odnos. njen tretji partner, ki je res super dečko sprejel vse. ne morš vrjet.
danes vsi gledamo in pravmo matr je dobrga dobila, čist se je “umirila”
nauk zgodbe: sprejmi in deli na odnosih. ni vse v tem, če otroka obdržiš, ampak tudi v tem, kako bo partner ostala dva sprejel, kako bodo otroci med sabo ….
sama pa o splavu sploh razmišljala ne bi.
tvoje ravnanne sedaj je prav to. Imaš partnerja, ki je navdusen nad otrokom, ima te rad, ti pa namesto,, da bi z veseljem sla v to sreco in vlagala v to, ostajas pri bivsem in travmiras. s rem bos ljubecega moskega in oceta rega otroka odgnala stran, ga prizadela in tako ostala spet sama s 3 otroki. On bo v tem primeru upraviceno prizadet in jezen, ti pa si s takim ravnanjem sama unicujes srecno vezo, ljubezen. Pol bos oa spet jokala. Ce se takoj ne sprqvis od bivsega stran bi jaz na mestu oceta tega tretjega otroka zahtevala polno skrbnistvo nad otrokom… in da takoj ko je mozno ostanes brez otroka, in lepo bivakiraj tam z bivsim nad katerim tako jafikujes, a si ocitno raje z njim kot pa z nekom, ki te ocitno spostuje. Tega skednjega pa prizadanes, ceprav ti ni naredil nic žalega. in za katastrofo bos odgovorna zgolj in samo ti.
Loči se od moža, s katerim se ne razumeš. Ostani s tem partnerjem, ki ti je ok in se potrudi, da se ta zadnja zveza obnese na dolgi rok, obdrži tega otroka, ki ga imaš v trebuhu. Mogoče bo v tretje šlo. Imela boš še dva otroka od prej, ampak tako pač je in s tem moraš živeti. Boste malo večja družina, bolje kot, da ostaneš sama z otroki.
Zapomnite si zdaj, vsi tisti, ki to ubogo žensko napeljujejo na splav, so isti ljudje, ki nas nasprotnike splava napadajo češ “nobena ženska se ne odloči za splav prostovoljno, samo v resnični krizi!” in pa “mi se zavedamo, da je splav resna zadeva, ampak okoliščine so pač take”, no tu okoliščine niso resne, in vendarle so ti zagovorniki umora nemudoma začeli navijati za splav; tu se vidi, da to niso več ljudje, ampak od demonov posesionirani, ki zavajajo s svojimi floskulami, v resnici pa nimajo spoštovanja do življenja; to vidite šele pri takih objavah.
Imaš kar prav. Ta mama bo lahko, če bo zmogla, dokaj normalno vzgojila tudi tretjega otroka, v kolikor jim bo okolica prizanesla z neprijetnimi komentarji.
Tebi pa v tvojem sovraštvu več ni pomoči.
Mimogrede – če se ta mama odloči obdržati otroka, si ji pripravljena tudi finančno pomagati ali si samo bruhalnik jeze in moraliziranja, kako morajo drugi živeti?