noseča, kaj zdaj
aabbccdd123, 21.11.2021 ob 13:48
Stara sem 23 in imam fanta par let starejšega od mene. Redno sem jemala kontracepcijo, ki pa je na žalost zatajila, tako da sem zanosila. Noben izmed naju ni bil pripravljen na to in nisva si še želela otroka. Bila sem že na dveh ultrazvokih in zdaj sem v 7 tednu. Jaz si otroka res želim obdržati. Vem, da bo težko in da gre za veliko odgovornost ampak res verjamem, da bom zmogla in da si to želim. Moj fant se glede tega ne strinja. Meni, da je najboljša rešitev splav. Da bova tako lahko imela več denarja, potovala, hodila na razstave in čez čas zagotovila materialne pogoje za načrtovanega otoka (čez kake 3 leta). Že dva tedna (od kar sem zvedela da sem noseča) se vsak dan pogovarjava o tem. Vsak dan mi reče za splav in vedno ko mu rečem da si tega res ne želim mi reče naj še enkrat razmislim o tem. Problem glede denarja je, da sem jaz naredila samo srednjo šolo. Šla sem tudi študirat za 3 leta pa mi žal ni uspelo. 2 meseca nazaj sem se zaposlila za tri mesece, in ne vem, če mi bodo podalšali. Jaz imam trenutno minimalno plačo, moj fant ima 1150€. Nimam tudi izpita za avto ali avta. Vem da bom težko dobila novo službo, če izgubim to in da nisem upravičena do porodniške ker do takrat ne bom zaposlena eno leto. Nočem da bi mogel fant skrbeti za naju finančno, po drugi strani pa tudi nočem na splav. Prosila bi vas za vaša mnenja, kaj naj naredim. A je imela katera splav in a je bila potem srečnejša? Je imeti otroka res tako hudo? Hvala v naprej.
Punca. Ta fant ni zate!!! Če boš naredila splav bo šel in če boš obdržala. Ok je šok ni pa konec sveta. Nista ne prva ne zadnja. Samo če te ima rad in stoji ob strani bosta zmogla. Kar pri njemu zelo dvomim. Imela sem podobno izkušnjo.
Pri 20. se nama je zgodilo isto. Sem razmislila, kaj lahko ponudim otroku, in se odločila, da premalo. Ne gre za to, če jaz zmorem-seveda zmorem, saj ni izbire, če otroka obdržim. Ampak ali si otrok ne zasluži biti preskrbljen, od obeh staršev zaželen?
Sem se odločila za splav. Nikoli obžalovala. S fantom sva šla skozi pekel in nebesa, odrasla, dozorela, doštudirala, se zaposlila, se poročila in 10 let kasneje ustvarila družino. Imava 2 zelo zaželena otroka, ki jima lahko dava vse. Čas, izkušnje, pozornost, ljubezen, materialno smo preskrbljeni, nikoli nisem imela občutka, da sem zaradi njiju kaj zamudila.
Še enkrat bi se odločila isto. Pri 7 tednih v sebi nosiš brezobličen fizolček, ne otroka…
Ženske vse za otroka … A ko pogledaš realna tla bo fant mogel za vse finančno poskrbeti s svojo plačo.
Fant je logičen, punca emocionalna. Od ljubezni se ne da živeti. Morda uspe speljati z ogromno pomoči staršev. Sama se bosta samo pahnila v bedo in otroka zapečatila v poraz.
Ampak ja … Ti boš zmogla … Itak bo tvoja edina odgovornost da skrbiš za otroka in mogoče kaka čistilka na polovičnem delovnem času. Dec je pa trenutno v čisti paniki ker se zaveda kako nelogične so ženske in čez par let bo itak on kriv da živita v taki bedi… Vsi vemo kako gre to. Nisi ne prva in ne zadnja ki misli da so čustva pomembnejša od realnosti.
12345, 22.11.2021 ob 20:44
Pri 20. se nama je zgodilo isto. Sem razmislila, kaj lahko ponudim otroku, in se odločila, da premalo. Ne gre za to, če jaz zmorem-seveda zmorem, saj ni izbire, če otroka obdržim. Ampak ali si otrok ne zasluži biti preskrbljen, od obeh staršev zaželen?
Sem se odločila za splav. Nikoli obžalovala. S fantom sva šla skozi pekel in nebesa, odrasla, dozorela, doštudirala, se zaposlila, se poročila in 10 let kasneje ustvarila družino. Imava 2 zelo zaželena otroka, ki jima lahko dava vse. Čas, izkušnje, pozornost, ljubezen, materialno smo preskrbljeni, nikoli nisem imela občutka, da sem zaradi njiju kaj zamudila.
Še enkrat bi se odločila isto. Pri 7 tednih v sebi nosiš brezobličen fizolček, ne otroka…
Realno, sebi si dala brezskrbna in svobodna leta, ne pa, da otroku nisi imela česa dati.
Nič ni narobe s tem, samo neumno je, da si lažeš in izmišljuješ neke razloge, da se zdiš sama sebi boljša oseba.
To je življenje, da te preseneti, da sprejmeš, da se veseliš. Kakšne pogoje so pa naši starši imeli? Moja je bila tudi stara 23, ko je rodila, ko je diplomirala, sva imela 3 otroke. Zdaj jih imava pet. In že pri spontanem splavu je hudo sprejeti izgubo, kaj šele, da bi zavrgla otroka. Če te ima fant rad, bo ostal s tabo. Lahko da se je malo prestrašil odgovornosti, a če je pravi mož, ti bo stal ob strani in te imel še bolj rad!
Mi pa imamo viška voziček 3 v 1, kinderpet… , če bo stiska, glej, vam podarimo 😉
Vse dobro in veliko ljubezni Vam želim!
19let stara zanosila, z partnerjem, bila. Skupaj slabe 3mesece.seveda na začetku šok, kaj zdej… Po “pre spaní noci” sem vedela da jaz nebi mogla živet z tem, da splavim(ampak to sem jaz) in v tistem trenutku me ni zanimalo niti več partnerjevo mnenje ker jaz sem se pri sebi že odločila! No cez 2 tedna bo hčerka stara 10let. Z partnerjem sva se vedno zaljubljena in nam je čudovito! Bili so tudi zelo zelo težki časi, ko sem jaz rodila je dela samo partner, imela sva 1000€ mesečnih prihodkov + otroški dodatek… Pa je šlo!!! Smo preživeli! Izpit za avto sem naredila v nosečnosti in si kupila avto za 300€ hehe pri 26. Sem šla študirat in danes imava z partnerjem oba zelo dobre službe, potujemo odkar je bila hčerka stara 2 leti, letos načrtujemo Maldive. Pač namen moje objave je ta, da se vse da! Mislim da more bit samo taprava ljubezen pa se vse da. Pa še neki…. Če se ne čutiš za splav, močno ti ga odsvetujem, ker boš mogla ti celo življenje živet z tem, partner bo že naslednji dan pozabil.
Srecno 🍀
V sluzbi se malo potrudi, da te vzamejo za dlje casa. Ne govori se nič. Potem pa oddelas do cca 8 meseca in imas porodnisko 1 leto, ne bo veliko, ker nimas 12 mesecev plac, bo pa otroški dodatek in darilo ob rojstvu ( odvisno od obcine).
Ce imas babico ki ti pocuva otroka, lahko študiraš naprej…
Jaz bi ga obdrzala. Kaj pa ce jih po splavu ne bos vec mogla imeti??? No zal ti bo vseeno, ce se ze zdaj nagibas k temu da ga obdrziš
Khg, 21.11.2021 ob 19:32
Joj ka mi grejo na živce neodgovorni ljudje, ki fukajo, a potem ko se kao po nesreči zgodo naraščaj pa ga naj preživljajo drugi oz. državni proračun. Jebite se in idite delat, da bo za froca poskrbljeno, ne pa jih na grbe davkoplačevalcev dajat, tako kot skušajo to delati Albanke, ki imajo tudi bolezen delos smrditis in fujtrajo svoje pamze na račun delovnih ljudi. Dovolj je tega izkoriščanja. Če nimate sredstev za preživetje potem vsaj, ko se fukate kondom uporabite, jebemti me to pogreje.
Kakšne grozne stvari berem tukaj gor joj joj..poznam primer ki je kljub pravilni in redni kontracepciji ženska,takrat res mlada punca zanosila. Res je malo možnosti ampak tu pa tam pa se očitno zgodi, če prideta skupaj dva izjemno plodna posameznika, počen kondom ipd. Vsakemu vestnemu človeku splav ostane v glavi in na duši. Če si ga punca želi sploh nima kaj razmišljat o tem. Ve pa naj da bo slej kot prej ostala sama, pa kaj? Ko bo čas in bo starejša bo že našla pravega očima za svojega otroka in partnerja zase. Izpit lahko hitro naredi, dobi socialno stanovanje, porodniška ji pa prav tako pripada res da minimalna ampak bo pa. Ogromno ljudi niti pri 30 nima urejenega stanovanjskega problema in redne službe ter faksa v današnjih časih a to potem pomeni, da ne smejo nikoli imeti otrok?! Umirite se malo, za vse so težki časi.
No ja, ravno brez sredstev nista. se da preživeti otroka tudi z manj… Ampak ti ne razmišljaj o denarju… Razmišljaj o tem, kaj dobiš in kaj izgubiš. Če obdržiš otroka, moraš vedeti, da lahko izgubiš partnerja. Kje boš živela, kako boš preživljala otroka (preživnina se določi kot polovica stroškov za otroka, drugo polovico moraš zaslužiti ti), kako se boš znašla kot tako mlada samohranilka…. Seveda ni nujno, da bo scenarij črn, lahko se bo fant omehčal, če ne prej, ko bo zagledal otroka.
Aja, pa razloži mu, da če ima namen imet družino čez tri leta, ne bo sedaj nič zamudil, če obdrži otroka… itak so ukrepi, najbrž še kakšno leto ali več ne bomo normalno potovali in hodili okrog, to je super prilika za imet naraščaj. Potem boste pa šli skupaj, vse se da.
Obdrži ga. Sicer sam nimam težav s splavom, ker zame to ni božji dar, ampak spojitev semenčec in jajčec. Otrok je otrok. Vajin je in vidva sta ga naredila. Po 20 letih nikoli ne boš rekla, da bi ga raje splavila, ampak boš srečna. Morda pri manj kot 50ih babica, fit, vitalna, polna energije. Najbrž bo takrat prišla še večja sreča. Tudi moja mami je bila samohranilka od 21 leta dalje, pa imava kljub temu danes izjemno dober odnos. Pod črto si verjetno jaz bolj želim, da bi me splavila, kot obtatno.
Vsi pravijo, da je otrok največja sreča, najbrž imajo na svoj način tudi prav. Življenje gre vedno v pravo smer. Tudi če neplanirano 🙂
Na ta forum si šla verjetno za tak nasvet spraševat samo zato, ker si želela potrditev, ker je očitno, da se tu zbirajo sami konzervativci obsedeni z razmnoževanjem.
Jaz ga na tvojem mestu ne bi obdržala, ne bi se spravljala v starševstvo, če ne bi bila finančno preskrbljena. Glede na to, da je zatajila kontracepcija, ni kriv nobeden od vaju, zato ima fant enako pravico do odločanja kot ti. Če se pa odločiš za otroka, pa menim, da se ima fant pravico umakniti. Splav ti ne bi uničil življenja, prej bi ti ga v tvojem primeru rešil. Travmatična izkušnja pa bo v vsakem primeru, če rodiš ali pa ne.
Sem bila na tvojem mestu, stara 23 let – brez sole, brez poklica/sluzbe, s tipom na neki mizerni 1000e placi, najemniski flet.
zanosila sem in ugotovila v 7 tednu. Nisem dolgo premisljevala kaj nom, ker dejstvo je, da pogojev za otroka nisem imela. Ne zanasaj se na partnerja, ker niti ne ves ce bo ostal – ze tako prabis da si otroka ne zeli. Sama ga bos tezko prezivljala. Kaj pa stanovanje, kje bosta z otrokom zivela? Ne vem, ne morem ti rect kaj narest, lahko ti pa povem da sem se takrat sama sprasevala iste stvari.
odlocila sem se za splav – ce imas postimano v glavi ne bos tega premlevala celo zivljenje. Jaz slabe vesti nimam in zelo redko se spomnim na to.
Sedaj sem stara 31 – dokoncala sem faks, delam kot programerkanun imam dobro placo, stanovanje, zlatega partnerja in svoj biznis – ce bi zanosila zdaj, bi otroka obdrzala 🙂
ne misli, da je konec sveta, ce gres na splav – je pa, po mojem mnenju, fer do tebe in fer do otroka, da ga imas takrat, ko mu bos lahko nudila lepo otrostvo. Izkoristi svoja dvajseta, da cimvec dozivis in postavis dobre temelje, dokoncas solo, najdes poklic v katerem uzivas..za vse ostalo bo se cas:)
Na tvojem mestu bi otroka obdrzala. Tudi medva sva imela otroka samo z njegovo placo, saj mi tekom nosecnosti niso podaljsali pogodbe. Je pa res, da sem dosti stvari dobila od prijateljev in sorodnikov (cujnice, kaksno opremo, pripomocke), stroski so bili za vozicek katerega sva tudi vzela rabljenega in pa pac sprotni stroski (kaksne kapljice, kreme…). Ce dojis, tudi ne rabis kupovati mleka, uglavnem v prvem letu ni veliko stroskov, ce le ne kompliciras pa ce ti kdo kaj ponudi vzames. Meni ni zal, tudi sedaj sem dobila sluzbo, smo pa pac tisto leto ziveli bolj skromno.
Odlocitev je pa tvoja.
Stara sem 27 moj 31 in še ni pripravljen na otroka oziroma ni siguren. Jaz si ga zelo želim in bi vse dala za otroka. Sedaj sem izvedela da njegov najboljši prijatelj pričakuje otroka in se veliko družimo in po eni strani sem bila vesela do vesolja zanj po drugi strani pa jima zavidam.
Če bi bilo po moje ga bi že imela. Zavedam pa se, da če želim najprej štalco pol pa kravco moram malo počakat.
Včasih ne vem kaj bi prej rada štalco ali kravco velikokrat sme zbegana ampak se zaveda tudi, da če bom imela otroka bom težje prišla do štalce.
AMPAK VSEKAKOR, če bi zanosila ga bi 100% obdržala neglede ali on hoče ali ne in sem 100%, da bi s 1.200 EUR preživela sicer bolj skromno ampak bi
Na tvojem mestu ga bi obdržala
Jaz sem prvega otroka pri 22 letih, drugega pri 24. Podobna situacija kot pri vama. 3 leta faksa, delala sem prek študenta v firmi, kjer sva se s partnerjem spoznala.
Sva se znašla in je šel on na porodniško (kar zdaj sicer malo obžalujem), smo pa takrat lažje čez prišli, jaz sem začela postavljati lastno dejavnost in pri prvem diplomirala, ko je bil drugi star slabo leto sem magistrirala. Z drugim otrokom je tudi dejavnost že tako rekla, da smo bili lepo preskrbljeni, jaz sem si po magisterij našla še solidno službo.
Sicer me partner ni preveč podpiral, na koncu se najina zveza ni izšla. Sem zdaj sama s 3 in 6-letnikom in se imamo super. Vmes smo živeli pol leta v garsonjeri pri krasnih najemodajalca, da smo premostiti obdobje, ko sem morala marsikaj urediti, zdaj smo na svojem, nič nam ne manjka in sem hvaležna za vsak dan, da ju imam. Je včasih naporno, ampak dragoceno in vredno. Mislim, da se vse da, če se hoče. Tvoje življenje, tvoja odločitev.
Da ti ne bo nekoč žal kot meni. Prvo študij, potem služba, pa stanovanje, hiša…. in sem naenkrat bila prestara ali pa z nepravim (ki je govoril, da otroci nimajo prihodnosti). Morje 3x letno, smučanje…. leta so šla in tudi mi2 narazen. Sama se odloči, vedi pa, da če se mu boš vedno prilagajala…. in storila vse po njegovem, boš vedno njemu podrejena….razmisli kje si, kaj želiš. Če imaš doma podporo, bomo tudi mi preko CSD plačevali zate (kot za vse “uvožene”, ki jih štancajo na normo). Srečno!
če otroka želiš ga obdrži,seveda tudi če si pripravljena zanj skrbeti sama.Splaviti zaradi nekih potovanj in razstav,zame nesprejemljivo.Dušica se je želela utelesiti…ne vem,stori kot čutiš a odloči se sama.kar se materije tiče,država ćže toliko pomaga,da preživiš.Sem iz Noveg amesta,tu ženske rojevajo,da se preživijo.Socialna podpora,državna preživnina,3x na leto enkratna pomoč in subvencije za podnajem-ne ne skrbi,Slovenija vseeno ni tako mačehovska do mamic.naravna posledica spolnih odnosov je nosečnost,pusti naravi svojo pot.Srečno in sporoči ko boš rodila.