noseča v 5to
V teoriji vse super zveni in sila enostavno. V praksi pa je dosti težje, stvari se sukajo po svoje. Tako je z vsako stvarjo v življenju. Ne zdi se mi fer, da ji dopovedujete v stilu “ti kar daj, saj je enostavno in vse bo kul”. Mogoče bo res, mogoče ji bo zelo hudo in težko. Jaz ji samo polagam na srce, naj res dobro premisli, se posvetuje s strokovnjaki, psihiatrom in se pripravi na vse, da ne bo potem negativno presenečena. Včasih odločitve obžalujemo, tudi če so bile pravilne, zato jih je treba dobro premisliti in pretehtati, pri njej pa je jasno, da je trenutna odločitev bolj na prvo žogo. Ko bo čez eno leto pisala, kako obžaluje, boste pa vse pametne, da kako je lahko mislila, da je tako lahko in zakaj se ni prej pripravila, kot bi se morala.
[/quote]
Če nimaš nobenega drugega argumenta, kot tega, da ji bo žal, lahko z argumentiranjem tudi prenehaš. Pa če ji ne bo? Si pomislila na to? Meni v tem primeru ne bi bilo. Ta odločitev se mi zdi pravična tako do matere, dotičnega otroka in ostalih njenih otrok.
Seveda, če je res primerna za avtorico, kar je najpomebnejše.
Ker se otrok zbudi in ga ne pomiri nič drugega, gre na joško? Enoletnik?! Res inteligentno od avtorice in njenih podpornic, ni kaj. Že tako je izčrpana in s kupom problemov, ki jih neprespana seveda ne bo rešila. Namesto, da bi uredila ritem spanja svojega otroka in mu pomagala, da zaspi brez potuhe in po možnosti sam, se gre začarani krog, ki se ga bo seveda lahko šla, dokler otrok ne bo šel v šolo. Ampak pustmo to, ne smemo obsojat. Moramo samo ujčkat in tolažit. Pomagati žal ne moremo, ker pomoč pač včasih zahteva kakšno delo tudi od osebe same…
PS. Meni sicer ni jasno niti to, kdaj ji je ratalo priseksati še eno bitje, če je baje zmatrana in doji na manj kot eno uro…. Ampak spet, pustimo raje nepomembne nelogičnosti ob strani.
[/quote]
Glej, jaz sem dala skoz 7 otrok. Koliko si jih ti? Lahko ti povem, da imaš otroka, ki bo od rojstva naprej čudovito spal. Imaš pa otroka, ki se bo zbujal na eno uro in to lahko tudi 2-3 leta. Ja, prav si prebrala. Ene mame bodo dejansko toliko stare še dojile. Ali je to zdaj pametno ali ne, me ne briga. Pač.
Ti pa povem iz lastnih izkušenj, da ni čisto nič hudega, če ENOletnik še nima ritma, oz ne spi celo noč. Pri štirih letih bo otrok spal sam. Brez večjih problemov.
Ne delaj galame tam, kjer je ni. Prva leta tako hitro minejo, da je brez veze probleme delat, če jih v bistvu ni. In ne, do šole vsi že sami spijo. 😉
Malo odpreti svoje ozke poglede. Ej, ne moreš verjeti, kaj lahko vse uzreš.
Če nimaš nobenega drugega argumenta, kot tega, da ji bo žal, lahko z argumentiranjem tudi prenehaš. Pa če ji ne bo? Si pomislila na to? Meni v tem primeru ne bi bilo. Ta odločitev se mi zdi pravična tako do matere, dotičnega otroka in ostalih njenih otrok.
Seveda, če je res primerna za avtorico, kar je najpomebnejše.
[/quote]
Če bi pozorno prebrala moje poste, namesto da se sedaj peteliniš, bi lahko prebrala, da nikjer ne pišem, da ji bo žal. Pišem le, da obstaja možnost in da ji bo težje, kot misli sedaj. In zato naj se dobro pripravi, tudi na morebitne negativne posledice, da ne bo potem prevelik šok. In nikjer ne pišem, da je njena odločitev napačna. Kaj je s tem narobe? Mogoče ni res, kar sem napisala? A ni najbolj prav, da se zaveda tako pozitivnih, kot morebitnih negativnih plati svoje odločitve, se nanje pripravi in ji bo zato lažje? Mislim, da je moj nasvet dosti bolj realen in fer do nje, kot nasveti vseh, ki ji samo kimate in se obnašate, kot da bo prodala kolo, ki ga ne potrebuje. Če bo razmislila o mojih besedah in se na težko situacijo dobro pripravila, ji bo dosti lažje.
Od vseh kokošk, ki kokodakajo ZA in PROTI posvojitvi, se je samo en človek javil, ki ti je lepo napisal, da splav JE MOGOČ tudi kasneje v nosečnosti.
Najprej pojdi do zdravnika in se pogovori, kako so ti delali sterelizacijo, da si uspela zanositi? Nato mu povej ,da otroka iz socialnega (finančnega) tako kot psihičnega vidika ne zmoreš preživeti. Podaj vlogo za izredni splav, šlo bo na komisijo. V vlogi pojasni tako kot si nam na miren način seveda, da že 4. otrok ni bil zaželen in si se zato dala sterilizirati. Sterilizacija očitno ni pomagala in si 5ič zanosila. Ker se že od rojstva 4. otroka boriš s poporodno depresijo (o kateri očitno druge kure nimajo pojma, ker z novim rojstvem in posvojitvijo se lahko le ta psihična stiska celo poglobi), poleg tega pa finančno 5 otrok ne zmoreta z možem preživeti, zato prosiš, da ti dovolijo izredni splav. Dopiši še, da bi sicer naredila splav, če bi pravočasno ugotovila za nosečnost, vednar tega seveda nisi opazila pravočasno, saj si zaradi sterilizacije izključila možnost nosečnosti, dokler stanje ni bilo izrazito.
Verjamem, da ti bodo dovolili narediti splav. Dovolijo celo ženskam, ki napišejo samo, da iz socialnih (finančnih) razlogov ne morejo obdržati otroka, pa jim dovolijo.
Tako, da pojdi s tega foruma, ker te tukaj ne razumejo, v kakšni stiski si (poporodna depresija) in pojdi do ginekologa in se pogovori o podaji omenjene vloge. Če slučajno tvoj ginekolog ne bo imel posluha, pojdi takoj v drugo ambulanto!
Če že zdaj komaj shajaš in si res ne želiš še enega otroka (4 so čisto lepa skupinica), ker pri 4 predšolskih ni lahko in psihično izmučena mama pač ne more biti dobra mama. Rojeni otroci te potrebujejo. Bolje da imajo 4 otroci mamico, ki je sicer na koncu zm očmi, ampak še ravno uspe mirno vzgajati in skrbeti zanje, kot pa da ima 5 otrok mamico-zombi, ki ji grozi da bo pristala na tabletih ali še huje – hospitalizirana, potem pa res ne bodo imeli nič od tebe.
S posvojitvijo se pa res ni za hecat – sicer otrok te ne bo obiskal, ker v Sloveniji se podatkov o bioloških staršev ne daje. Vendar to vseeno ni lahko izvesti, pa še partner se mroa strinjati. Nekaj let nazaj je bila zgodba: mama je po 6 otrokih želela 7-mega dati v posvojitev (poročena). Ne vem, kako ji je uspelo socialne delavke prepričati, da je dala otroka v posvojitev in žal se ne spomnim, zakaj niso zahtevali moževega strinjanja, mislim pa da mu je tako nosečnost kot rojstvo uspela prekriti. Otrok je bil ravno 3 tedne pri posvojiteljih, ko je mož ugotovil, kaj je žena naredila in je zahteval otroka nazaj. Posvojitelji so ostali brez otroka v solzah, žena pa na psihiatrični. Leta kasneje je oče dobil prisilno zdravljenje od alkoholizma, žena je bila nekaj časa v varni hiši z otroci. Torej, partner se mroa strinjati. AMPAK! Pazita, da si kasneje ne bosta očitala, sploh partner zna leta kasneje očitati, da si ga izsilila s svojim stanjem (psihično stisko in depresijo), da sta otroka dala v posvojitev in on bi potem na stara leta, ko ne bo imel nič za delat imel tistega otroka nazaj …
Srečno!
Pravzaprav si si sama odgovorila:
… imamo ga radi in si ne predstavljamo življenja brez njega, ker je res pravi sonček!
Kar korajžno naprej, tudi ta ne bo zadnji….
Če bi bila migrantka, kakšna južnjakinja, take dileme sploh ne bi bilo….zato – NAPOLNI slovenski šolski razred.
Vesel oče, naj bo tudi tvoj mož kmalu vesel oče
Če bi pozorno prebrala moje poste, namesto da se sedaj peteliniš, bi lahko prebrala, da nikjer ne pišem, da ji bo žal. Pišem le, da obstaja možnost in da ji bo težje, kot misli sedaj. In zato naj se dobro pripravi, tudi na morebitne negativne posledice, da ne bo potem prevelik šok. In nikjer ne pišem, da je njena odločitev napačna. Kaj je s tem narobe? Mogoče ni res, kar sem napisala? A ni najbolj prav, da se zaveda tako pozitivnih, kot morebitnih negativnih plati svoje odločitve, se nanje pripravi in ji bo zato lažje? Mislim, da je moj nasvet dosti bolj realen in fer do nje, kot nasveti vseh, ki ji samo kimate in se obnašate, kot da bo prodala kolo, ki ga ne potrebuje. Če bo razmislila o mojih besedah in se na težko situacijo dobro pripravila, ji bo dosti lažje.
[/quote]
A ves kaj? Obstaja tudi moznost, da ji bo tezje, ce otroka obdrzi kot svetujes ti. Obstaja moznost, da bo v navalu hormonov sebi in celo otroku skodovala in trenutno je celo toliko realna, da se tega zaveda. Na to morebitno negativno plat si pozabila? Se ti zdi tudi v tem primeru tvoj nasvet fer do nje in otroka? Ker si ze tako realna pa povej: je za otroka bolje, da odrasca v ljubeci druzini, tezko pricakovan in zazeljen, ceprav bo njegovi bioloski mami morda nekoc zal, da ga je oddala, ali zgornji scenarij?
A ves kaj? Obstaja tudi moznost, da ji bo tezje, ce otroka obdrzi kot svetujes ti. Obstaja moznost, da bo v navalu hormonov sebi in celo otroku skodovala in trenutno je celo toliko realna, da se tega zaveda. Na to morebitno negativno plat si pozabila? Se ti zdi tudi v tem primeru tvoj nasvet fer do nje in otroka? Ker si ze tako realna pa povej: je za otroka bolje, da odrasca v ljubeci druzini, tezko pricakovan in zazeljen, ceprav bo njegovi bioloski mami morda nekoc zal, da ga je oddala, ali zgornji scenarij?
[/quote]
Kje sem svetovala, naj otroka obdrži?
Draga mamica! Ne zeni si k srcu zlobnih jezikov, ki ti trkajo na vest. Verjamem, da si dobra mami in verjamem, da si res v hudi stiski. Sama poznam tebi podoben primer. Gospa je rodila in otrocka dala v posvojitev. Moz se je seveda tudi strinjal. Prav nikomur nista povedala za to. Sama vem, ker sem pac na takem sluzbenem mestu. Otroka je dobil par, ki si ga je srcno zelel. In se ima super. Samo res skrivaj nosecnost in pojdi rodit v bolj oddaljeno porodnisnico, da te kdo ne vidi. Ker sem sama videla kako znajo ljudje biti zlobni. Srecno tebi in vsem otrockom.
A ves kaj? Obstaja tudi moznost, da ji bo tezje, ce otroka obdrzi kot svetujes ti. Obstaja moznost, da bo v navalu hormonov sebi in celo otroku skodovala in trenutno je celo toliko realna, da se tega zaveda. Na to morebitno negativno plat si pozabila? Se ti zdi tudi v tem primeru tvoj nasvet fer do nje in otroka? Ker si ze tako realna pa povej: je za otroka bolje, da odrasca v ljubeci druzini, tezko pricakovan in zazeljen, ceprav bo njegovi bioloski mami morda nekoc zal, da ga je oddala, ali zgornji scenarij?
[/quote]
Se popolnoma strinjam.
Glej, jaz sem dala skoz 7 otrok. Koliko si jih ti? Lahko ti povem, da imaš otroka, ki bo od rojstva naprej čudovito spal. Imaš pa otroka, ki se bo zbujal na eno uro in to lahko tudi 2-3 leta. Ja, prav si prebrala. Ene mame bodo dejansko toliko stare še dojile. Ali je to zdaj pametno ali ne, me ne briga. Pač.
Ti pa povem iz lastnih izkušenj, da ni čisto nič hudega, če ENOletnik še nima ritma, oz ne spi celo noč. Pri štirih letih bo otrok spal sam. Brez večjih problemov.
Ne delaj galame tam, kjer je ni. Prva leta tako hitro minejo, da je brez veze probleme delat, če jih v bistvu ni. In ne, do šole vsi že sami spijo. 😉
Malo odpreti svoje ozke poglede. Ej, ne moreš verjeti, kaj lahko vse uzreš.
[/quote]
Sama nimam otrok pri mojih 43 letih, občudujem te, pricakujes petega otroka, malo bitje z odvisno od tebez ti poplača vse prestano in sem prepričana, da tokrat ne boš imela poporodne depresije. Seveda če zdaj jemlješ antidepresive, si precej brezčutna, zato sprašujes o možnosti posvojitve. Zamisli si tako – kaj pa če je noč otrok zate neprecenljiv, dragocen in boš vsega sposobnaz ker si boš sama tako želela, zafrkni tokrat hormone in depresije, vse zmoreš, imaš že štiri in partnerja, privoščim ti veselje z lahko da boš spoznala materinsko srečo in da tokrat ne bo noc narobe. Ostani v kontaktu s CSD in psihiatri in naj oni določijo, ali zmoreš ali ne. Želim in privoščim ti srečo v peto in s vsemi skupaj! Posvojitev je še vedno opcija, če se ne izide,zdaj pa le pozitivno!
Jaz vem, kaj sem napisala. Zdaj pa prosim razloži, kako si ti razumela in kje je (po tvoje) nasvet, naj otroka obdrži.
[/quote]
Čisto preprosto: nabijati razloge, zakaj posvojitev pa morda ni dobra, ženski, ki je res v hudi stiski, ni najbolj smiselno. Kakšen predlog si pa ti dala avtorici? O tem govorim.
Čisto preprosto: nabijati razloge, zakaj posvojitev pa morda ni dobra, ženski, ki je res v hudi stiski, ni najbolj smiselno. Kakšen predlog si pa ti dala avtorici? O tem govorim.
[/quote]
Kdo ji nabija, da posvojitev ni dobra? No dajmo bolj na dolgo, mogoče bo bolj jasno, kaj ji svetujem. Očitno je ljubeča mama in ji ni vseeno, saj je že četrtega otroka obdržala, kljub temu, da ni bil načrtovan in sama navaja, kako rada ga ima. Torej ji tudi za tega, ki ga nosi, ni vseeno, če prištejemo še depresijo, bo to, da bo oddala otroka zanjo zelo težko. Zato sem ji svetovala, naj se dobro pripravi, tudi s pomočjo psihiatra, da bo znala ravnati s svojimi čustvi, ter se znala obvladati, tudi če bo začela dvomiti v svojo odločitev, pa čeprav bo vedela, da je bilo tako za vse najbolje. Ja? Če ji ne bo težko in bo čutila le veliko olajšanje, super. A za vsak slučaj je bila pripravljena. Kaj je v tem tako slabega? Izrazila sem pač dvom, da bo lahko nosečnost prikrivala, opozorila sem jo, do kakšnih nevšečnosti lahko pride, tako s strani okolice, do njene lastne družine. A ni bolje, da je na to malo pripravljena, kot da je vsa šokirana, če do česa pride? Glede na to, da je v depresiji, pa še polna hormonov od nosečnosti ali kasneje od poroda, bo vse te stvari še toliko bolj občutila. Ponavljam, svetujem ji samo, naj ne jemlje zlahka, ter se ustrezno pripravi. Še enkrat, kaj je tu slabega? Kje ji kaj nabijam? Gor si preberi post od “čudovita mamica boš” ali nekaj podobnega, pa še kakšnega prej, tisto je nasvet, naj obdrži otroka. Ne pa to, kar pišem jaz. Upam, da si sedaj razumela. In ko me že obtožuješ, pa težiš, kakšen predlog sem ji dala, nikjer ne vidim tvojega predloga. Ga imaš?
Kdo ji nabija, da posvojitev ni dobra? No dajmo bolj na dolgo, mogoče bo bolj jasno, kaj ji svetujem. Očitno je ljubeča mama in ji ni vseeno, saj je že četrtega otroka obdržala, kljub temu, da ni bil načrtovan in sama navaja, kako rada ga ima. Torej ji tudi za tega, ki ga nosi, ni vseeno, če prištejemo še depresijo, bo to, da bo oddala otroka zanjo zelo težko. Zato sem ji svetovala, naj se dobro pripravi, tudi s pomočjo psihiatra, da bo znala ravnati s svojimi čustvi, ter se znala obvladati, tudi če bo začela dvomiti v svojo odločitev, pa čeprav bo vedela, da je bilo tako za vse najbolje. Ja? Če ji ne bo težko in bo čutila le veliko olajšanje, super. A za vsak slučaj je bila pripravljena. Kaj je v tem tako slabega? Izrazila sem pač dvom, da bo lahko nosečnost prikrivala, opozorila sem jo, do kakšnih nevšečnosti lahko pride, tako s strani okolice, do njene lastne družine. A ni bolje, da je na to malo pripravljena, kot da je vsa šokirana, če do česa pride? Glede na to, da je v depresiji, pa še polna hormonov od nosečnosti ali kasneje od poroda, bo vse te stvari še toliko bolj občutila. Ponavljam, svetujem ji samo, naj ne jemlje zlahka, ter se ustrezno pripravi. Še enkrat, kaj je tu slabega? Kje ji kaj nabijam? Gor si preberi post od “čudovita mamica boš” ali nekaj podobnega, pa še kakšnega prej, tisto je nasvet, naj obdrži otroka. Ne pa to, kar pišem jaz. Upam, da si sedaj razumela. In ko me že obtožuješ, pa težiš, kakšen predlog sem ji dala, nikjer ne vidim tvojega predloga. Ga imaš?
[/quote]
Otroka je v Sloveniji kar lepo možno dati v t. i. odprto posvojitev, ko imaš rrden stik z njim, čeprav živi v neki drugi družini. Moja najboljša prijateljica ima takega otročla. Mama, babica in dedek ga obiščejo čisto vsak mesec. Oče se ne zanima. Je pa otrok uradno posvojen.
V slo je nerojenega neželenega otroka najlažje ubit. Potem te ne obsoja nihče, razen sam sebe.
Avtorica, med 4 in 5 ni take bistvene razlike. Vem, ker imam jaz 4 in ni neke opazne razlike med 3 in 4.
Depresija je huda stvar, je pa tako, da ni vezana na otroka ampak na poporodno obdobje, v katetem tako ali tako boš. Po moje zna biti brez otroka še bistveno huje.