NOSTALGIJA- SPOMINI
Đuro je drgač u normalnem lifu (tako on v intervjujih) precej resen. Ni štoser, vendar ima smisel za naredit humor. Kje so časi Sarajevske nove scene (new primitive) pa Nadrealistov, Audicije, Zabranjenog pušenja, Bombaj štampe (tam je pel in igral), pa Nele Karajlič pjevač Zabranjenog pušenja in voditelj Nadrealistov…. Mater smo se jim režal, v Sloveniji je Đuro naredil parodijo Teater Paradižnik, ista finta kot nadrealisti, pa Avdicijo v Kofe Teatru… Ah, kakšni spomini….
Ajd, Kaja. Jest jo maham dam’, lepo se imejte in se beremo spet jutri :))
Lep dan, tebi in vsem, ki se boste še potili tu in v službah, seveda pa tudi doma 🙂
Jani
Ti, to sem pa že slišal, da ima bolj malo na podstrešju. Kaj čmo.
Samo, to je pa res, da so humoristi v privat bolj kot ne, resni ljudje.
Tudi Kobal pravi zase isto, ali pa Hribar. Kr priznata, da sta zatežena.
No sej verjetno v duši niso, samo se tam dosti izpraznijo na tem področju, pa imajo radi “mir”, ko so v privat lajfu.