Nov dan !!!
Dobro jutro, prijatelji!
Petindvajseti februar je le še tri dni oddaljen od konca tega meseca. In prav vsak dan nas približuje pomladi in oddaljuje od mraza, sivine vsakodnevnosti, zapečkarstva, buljenja v TV ekrane. Vsak dan, ki prihaja, nas približuje naši večji aktivnosti, gibljivosti, veselju, ki ga delimo z živalmi, s ptičjim petjem, s telohi in zvončki, s toplino sonca, vsak nov dan nas za trenutek popelje v preteklost, v prejšnji dan, v uspehe in neuspehe, ki so botrovali prejšnjemu dnevu – preteklosti. Kajti včerajšnji dan je žal že preteklost. In vsak nov dan nas sili razmišljati o naši sedanjosti, dnevu, ki ga moramo tako ali drugače preživeti, sedanjosti dneva, v katerem moramo dati nekaj od sebe, nekaj postoriti in si spet priboriti ali uspeh ali celo neuspeh, dnevu, ki je istočasno naša prihodnost. Od nas samih je seveda odvisno, kako bomo zakorakali istočasno v sedanjost in prihodnost, kakšen bo naš korak v nov dan.
Naj nas vodi misel: kakor bomo dan začeli, tako ga bomo tudi nadaljevali. Skušajmo torej dan začeti z nasmehom, ki naj ga bo deležen mimoidoči, sodelavec, prijatelj, znanec, z nasmehom, ki nam bo odprl vrata tudi tam, kjer so dvakrat zaklenjena, z nasmehom, ki bo v naših očeh zarisal veselje do prebujanja – prebujanja narave in ponovnega prebujanja nas samih. Izkoristimo, dragi prijatelji, čas, ko smo zagreti in ubežimo našemu sovražniku: nestrpnosti in nervozi, jezi in žalosti, čustvom, ki nas pritiskajo k tlom, ubežimo tistemu, česar si ne želimo. Naj nas torej pri vseh naših dejanjih, katerim smo stvaritelji ne bo strah, da bi učinkovali nepristno. Če človek nekaj počne z željo in voljo biti zadovoljen z okolico in stremljenjem, da je okolica zadovoljna z njim samim, potem smo pristni le takrat, ko to res počne naša notranjost. Zaupajmo vase in – tvegajmo. To je tista prihodnost, ki nam jo prinaša – nov dan!
Zaupam v nas, prijatelji, zaupam v naše tjavendansko bivanje! In zaupam v čas, ko bo tudi za menoj skakalo kakšno gozdno bitje tako, kot vztrajo skače levček za našim zajčkom , he, he, he, he!!!
Ne utegnem vas prebrati, ker ste bili tako tvorni tu gori v moji odsotnosti. Žal mi je, da bi izpustila kakšno zanimivo temo, vendar ne gre drugače. Prebrala pa sem obupen klic Janija po Mariiiiiiiijiiiiiiiiii! Jani, hvala ti! In seveda vsem ostalim. Tako smo se navadili drug na drugega, da seveda vsako, ki se ne javi, “umanjka” – in prav je tako. To je tisto prijateljstvo, ki ga ni deležen kar vsak forum!!! In ki ga tudi morda ne zna prav vsak razumeti!!! A kdor ga razume, mu seveda veliko pomeni!!!
Enega cmooooooooooooooooočkkkkkkkkkkkaaaaaaaaaaaaaaaa vsem, ki bosta danes vasovali tu gori. Jaz bom bolj malo, a bom v mislu zagotovo z vami!
Mariči
Kot sem že rekla, meni so hudo manjkale tvoje misli. Pa še komu sigurno, to dobro vem.
Vesela sem, da si spet tukaj z nami in med nami. Res je , da je ta forum nekaj drugega kot ostali. Tu je čutiti prijateljstvo in pravo pripadnost. Tu en drugemu, veliko pomenimo, to si pa že upam napisati !
Ps: Da mi ne manjkaš več toliko časa !!!
lp, zajček
Ojla, Janči banči tanči, enega lepega jutranjega
comčka, ker si me tako pogrešal. Veš, saj sem samo
to prebrala po enem tednu odsotnosti, drugo ne
morem in ne utegnem. Me boste že opozorili na kaj
zanimivega, da ne bi slučajno, niti slučajno kaj zelo
vnevovpijočega zamudila. Ojla, Jani, veš o čem sem
to jutro razmišljala, ko me spet domišljija odnaša?
Ma ne boš verjel, ej, ne boš verjel. O tistih cmočkih, ki sem ti jih namenila prenekatero jutro, ki so imeli razne okuse, razne vonjave, razno razne nadihe, razno razna vzpodbujanja, heh, heh, heh. Potem so se pa drugi
razburjali ob tem cmočku, ki je imel okus po ribezu, se spominjaš? Pa okus po ……… vročem kuhanem vinu, v katerem so bili “klinčki” !!! Heh, heh, heh! Lepo je ………. žvečiti, lepo je …………. poslati cmočkaaaaaaaa z okusom po ……. vaniliji!!!
Čao, ljubčki moji! Gremo v gmajno nabirat telohe, pa klobasice, tiste, od katerih se tako rumeno praši, pa “plavčke”, pa trobentice!!!! Jej, jej, jej,
srce se moje veseli, ker ptiček poje ti ti ti !!!!
Mariči
Bojo že, Jani, bojo že pel, verjemi! Samo poslušat jih
boš moral znat. Jaz komaj čakam kosa, pa se mi le
cikovt oglaša, kosa pa še od nikoder.
Ja, o frčanju perja pa namerno nisem hotela pisat,
verjemi, sem se bala, da bo spet frčalo! So pa to res
lepi somini, ane. To, vidiš, je sicer preteklost, a je tista
preteklost, ki je, kot bi se zgodila včeraj in jo imamo
še živo v spominu!
Mariči
Pridejo SESTRE v lekarno kupovat kondome.
> >
> > Pa rece Emperatriz: “A mi lahko daste take, ki imajo oznako
> > Ferari-ja: “
> > Daphne pa ” Jaz bi pa take z oznako Mercedesa.”
> > “Boljši so z oznako BMW-ja ” vzklikne Marlena
> > Pa odvrne prodajalka: ” A vesta kaj fantje? Za v blato je najboljsi
> > terenc.”
> >
Jani, bistvo dneva je v tem, da dan – JE!
Ne išči štrika, ker se boš – zaštrikal. Išči
pravi konec dnevu – išči večerno zarjo, ker
jo boš potem kar nekaj dni pogrešal, išči živalice, ki jih danes ni, kajti – kdor išče, ta najde. Išči ……. Danes si bom spet vzela čas za Iztoka Mlakarja in njegovo: Na buj se, čeča! Ej, kaj mi je všeč, kaj mi je tale njegova všeč!!!! To pa še posbno, ko naklada, da je s hribov doma!
Mi, ki smo gorjanci, smo res eni posebneži, tisti, ki smo s hribov, res
ostajamo zadaj, a, a, a ?????????? Ampak, ko se nam utrže in ko
najdemo štrik, a Jani, takrat pa ni nobenemu, ki nam pride na pot, spasa!
Naša pamet ima samo eno omejitev: glavo, v kateri je spravljena!
Mariči, ki rada kaj ušpiči in ošpiči, če je kdo upiči !!!