Je kdo začel vse na novo pri 45ih oz. pri podobni starosti? Nova služba na novem področju (torej kot začetnik), selitev, novi socialni krogi…?

Sem navaden kup nesreče, nič mi ne gre. Napačna diploma, slabe možnosti za ok službo. Preprosto sem obupala, da bi kdaj na svojem področju dobila službo. Itak sem že davno izgubila stik s stroko, ker vedno druga dela opravljam.

Nameravam si najti službo čisto nekaj na drugem področju. Je pa kriza, ker moja SŠ je pa gimnazija, tudi noben poklic. Seliti se. Upoštev pridejo angleško ali nemško govoreče države. Najbolj verjetno Avstrija.

Prijateljev tudi tu nimam. Pravi obraz so pokazali, ko sem bila zaradi poškodb na dolgi bolniški. Takoj, da sedaj 100% vem, da imam samo take ‘prijatelje’, ki me poznajo, ko me rabijo.

Je kdo povsem na novo začel? Nekaj glede službe sem že poskušala, samo se ni obneslo. Upam, da uspem dobiti kaj boljšega. V tujini.

Jaz vsakih 10-15 let začenjam na novo. Kar sem usvarila prej, si prilasti nekdo drug, jaz pa jovo na novo. Je kar zanimivo. Zanimivo je tudi gledati jezo tistih, ki so si prilastili moje bivše delo, ko se vedno znova poberem in uspem.

Nisem po kisli zupi priplaval. Tudi pomislim ne, da bi zacel znova zivljenje. Sploh pa v tej mafijski drzavi ne.

Mi živimo že več kot trideset let v svoji državi.

Saj greš lahko v Švico.Tam ni mafije.Tam delaš trdo od jutra do večera, cene so pa tudi navite.

Čakata te tudi Avstrija in Nemčija.

Samo mleko in med sta tam, ti rečem.

Lahko greš pa v ZDA.V Texas na primer…Med kavbojce in pistoljerose.

Edina konstanta v življenju so spremembe. Pri tem pa je dobro, da si sama tista, ki dela spremembe, kadar želiš drugače in ne to, da ti jih delajo drugi. :-)))

Za spremembe pa nikoli ni prepozno. Obstaja samo obžalovanje čez čas, ker nisi poskusila. Kako pa se bo izteklo, pa tako nimaš garancije. :-)))

Kaj je pa druga opcija kot nov začetek?

Seveda lahko začneš na novo. Imaš diplomo, lahko delaš na 3 različno govorečih področjih. Se zavedaš kako veliko možnosti imaš?!
Prijatelje dobiš povsod. Se pa tudi sama opazuj koliko vlagaš v prijateljstva, da nisi sama razlog za slaba prijateljstva.

Kar pogumno pot pod noge in začni z iskanjem. Iščeš vedno boljšo službo od prejšnje. Da zamenjaš mora biti plača boljša. Delaš za denar in ne za hobi.

Moje celo življenje je polno korenitih sprememb. Edina stalnica mi je mož in otroci, službe in bivališča pa menjam(o), ko mi (nam) stara več ne služijo oz ko se tam ne pocutim(o) več ok. Tako se počutim svobodno, saj v vsakem trenutku vem, da so mi odprte vse poti. In ves kaj ti povem? Vedno grem(o) na boljše. Jaz si iste službe od prve zaposlitve do penzije, kot je bilo v navadi v socializmu, niti ne predstavljam. Človek začne po par letih na istem delovnem mestu stagnirati, zato je tudi manj učinkovit, prav tako pa to slabo vpliva na njegovo zdravje.

Tako da ja, je mogoče. Tudi sama imam čez par let, ko bom v tvojih letih, v planu popolno zamenjavo področja dela in začetek na svojem (ustanovitev podjetja). Zdaj počasi urejam formalnosti in čakam na ugoden čas.

Definiraj “začeti na novo”. Ko se preseliš imaš nove sosede po defaultu.

Zdi se mi, da bolj sprašuješ, če bi pustila vse kar imaš zdaj: pač službe ne pusti, če nimaš druge že za ziher, ne prodaj stanovanja, če nimaš garantirane strehe nad glavo, ne blokirajo vseh zdajšnjih prijateljev, če nimaš novih (ali si pripravljena biti brez).

Hkrati pa tudi ne nasedaj na te nasilne blodnje o El Doradih – če bi bilo tako F*ing lepo, bi pa ti, ki to govorijo bili tam in tiho.

Misli z glavo in čuti s srcem.

Sem 41 in sem zamenjala letos zaposlitev kot prvo, potem imam še namen poročiti se, tekom leta dveh , za selitev še nisem ziher,

torej to so novi začetki,

lepi, predvsem je to tako, kot je že napisano, dobro za zdravje, da ne stagniraš 🙂

Če nimaš kaj zgubiti, greš. Za službe se je treba boriti. Predvsem je ta krog prijateljev, znancev pomemben, da prideš na kakšno bolje plačano. Morda raje vložiš čas v neko razvijanje znanja ali veščin, ki so več plačane in jih iščejo na veliko? Selitev potegne marsikaj za seboj in pri teh letih ni enostavno začeti prav vse na novo. Ni pa nemogoče, da se. A bodi pripravljena na vse scenarije.

Meni je iskreno lepo tu, kjer sem pustila korenine. Sem si uredila tako, da je vse po mojem okusu in željah. Uživam in sem srečna, zadovoljna. Delam ves čas na sebi in se konstantno izobražujem, evo lihkar potekajo brezplačne delavnice digitalnega marketinga na spletu, pa malo pokukam sproti še na forum, že ki sedim za pcjem. Čez vikend bom pobirala sadje, kmalu trte, par strank pomasirala, pomagala v kuhinji , prevajam naslednji mesec za eno firmo, pri drugi spremljam kot tolmačka šefico pri naših odvetnikih, začeli se bodo moji tečaji in predavanja, priložnostnih del ne zmanjka če imaš nekaj kar oni potrebujejo. Nisem pa vezana na 8urni delavnik in šefovo dobro ali slabo voljo. Nauči se različnih veščin in boš vedno iskana roba. 🙂 Spromoviraj svoje znanje in izkušnje na različnih srečanjih, med prijatelji, druži se čim več, online/offline.. in bodo klici kar padali. Jaz sem svoje letošnje! marmelade že vse prodala, pa se niso dejansko še niti ohladile 🙂 zdaj bo na vrsti šalša, zelišča, čaji, ves čas tudi jajca.. sej veš “markica po markico” Kaj ti pomaga dobra služba, če si vsa nesrečna tam? Naredi si tako, da boš delala kar te veseli in denar bo pritekel.

Vse to začeti nekje, kjer ne poznaš nikogar? Težko.

… je rekla money-making bitch, ki je ujagala desca, da jo bo preživljal, ona pa beblja, da je “vse sama”. Ob descu, ki te materialno oskrbuje, se lahk zmišljuješ, kako “začenjaš znova”!

Bravo, lepo je brati tvoje sporočilo.

Avtorica, odgovori so v tebi, ne v nas forumaših. Ti veš koliko te zares vleče tam, kamor te. Sicer pa nazaj vedno lahko pridemo.

Si pripravljena spremeniti življenje? Ker samo sprememba službe in države/bivališča sama po sebi ne bo nič naredila. Si pripravljena si razširiti si socialni krog? Ker to se ne zgodi kar samo od sebe. Si pripravljena vlagati v odnose? Si pripravljena vlagati v izobraževanja in se naučiti nove stvari? Vse bo na tebi. Mi ti tu lahko zgodbe pišemo kako smo spremenili potek življenja. Pa ti to ne bo nič pomagalo. Ker svojega boš morala sama. Tvoja odločitev. Bo neprijetno. Sploh na začetku. Vse iz nule. Začeti nekje neznano. Ne bo fletno. Bo težko. Bo pa tudi novo, pa vznemerljivo, pa o sebi se boš marsikaj naučila ko boš sama tam nekje v neznanem. Veliko stvari bo. Prvo leto je kot vožnja z vlakcem smrti, po eni strani polno adrenalina in pričakovanja, po drugi polna strahu in dvomov. Leta pri tem nimajo veliko veze. Spremeniš lahko svoje življenje kadarkoli, edini pogoj je da si še živ :). Lahko pa ostane vse tako kot je. Sama pri sebi moraš razčistit s katero odločitvijo boš lažje živela. Osebno raje probam in padem kot pa obžalujem da sploh probala nisem. Najhujši je tisti kaj če…..kaj če bi….

Se moje mnenje: zaceti na novo, drugje, ni problema. Ampak jaz bi na tvojem mestu tocno vedela kaj in kako, nekaj na slepo tavat, “samo da je drugace” nima nobenega smisla. Najti sluzbo vnaprej, pa najboljso kar lahko, ker na slabse gres lahko tudi doma. Kar v tri krasne nekaj sanjat o spremembi pa ne.

Ker tkole je: vse lahko pustis za sabo, sebe pa ne mores.

Sem v službi njenega Visočanstva Večne Princese Večnosti.

Ti pa si zgovoren, zelo poučno.

Sicer sem že probala začeti na novo, samo je spodletelo. Tako, da spet planiram še en nov začetek.

In ja, nadvse mi je žal, da tega nisem že davno naredila, da sem toliko let prenašala slabo službo, slabe razmere. Recimo pri 30ih je nov začetek bistveno lažji kot pri 45ih.  Na žalost. Ampak bolje pozno kot nikoli.

POgodba v službi se mi izteče. Prijateljev nimam. Stanovanja nimam. Tako, da selitev glede teh zadev, ne bo težava.

Ja, sem že probala in padla globoko. Tako, da zdaj sledi novi poskus.

Ne, nazaj ni vedno možno priti. V mislih imam seveda službo.

Jaz sem dala že ogromno tečajev skoz. Tudi digitalni marketing, prav tako tečaj v učilnici. Ampak nikakor jih ne znam vnovčiti.

Zdaj razmišljam kak bolj uporabni tečaj, v smislu pridobitve nekega poklica. Kaj vem recimo izobraževanja za bolničarja (pa delo vsekakor ne v Slo, ker so zanič plačani). Iščem razne možnosti pa nekak nimam pravih idej. Ampak vsekakor moram nekaj stuhtati. Ker ja, ne želim biti vsa naslednja leta, tja do 70, nesrečna v službi. Včasih se rečem, da sem prestara za nov začetek, ko pa začnem računat koliko še do penzije pa ugotovim, da bo dolga pot, da preprosto moram ukrepati in to drastično.

Drugače pa čestitke tebi glede marmelade, zelišč. Jaz bi imela težava prodati, sem totalno anti tip za take stvari. To me potem tepe tudi na drugih področjih. Milsim komunikacijo, družabnost.

Bravo. Temu se reče uspešnost :).

Jaz sem že menjala službo pa je šlo na slabše pa potem še na slabše tako, da moram sedaj nekaj res korenito spremeniti. Očitno bo treba povsem drugo področje izbrati.

Človek je bitje vrhunske inteligence.

Mnogi, sindrom se sicer imenuje kriza srednjih let. Načeloma se konča klaverno.