Nova služba, odgovorna pozicija, strah
Pogajam se za novo službo, pozicija je odgovorna, take še nisem imel, izkušenj na takem položaju nimam (je pa isti foh kot do zdaj). Plača dobra.
Problem je v tem, da me je zelo strah, ker ne vem ali bom zmogel to delo. Fine cunje, srajce in kravate, ukazovanje delavcem…ne vem, v tem se še nisem znašel in ne vem ali zmorem.
Ste že kdaj ugriznili v nekaj takega kljub takemu strahu in poskusili vseeno? Se je obneslo?
cunje so še najmanj. Ženske smo nore na urejene moške in je to samo plus.
Kaj pa, če jim ne bi ukazoval?
Kaj pa, če bi jih vodil? Jih usmerjal? Da bi pod tvojim vodstvom dosegali želene cilje?
So samo ljudje. Vredni človeka, ki jih bo spoštoval.
Ta človek si lahko ti.
Eden brez drugega ne morete, delate pa vsi skupaj, za dosego skupnih ciljev.
Odločnost, spoštovanje, delegiranje…
Si predstavljaš, da bi se razni tajkuni takole spraševali kot se ti zdaj? Oni se niso bili zmožni spraševati, njim ni bilo mar, niso čutili odgovornosti.
Ti imaš to prednost, da vse to čutiš. Zavedaš se odgovornosti. Naredil boš kakšno napako, ampak si človek na mestu in jo boš znal popraviti, se zanjo opravičiti, sprejeti odgovornost.
Poleg vseh sposobnosti imaš tudi vest in srce.
Torej imaš veliko več kot marsikdo.
To, da te je strah je normalno. Z mojega vidika celo dobro, ker se vsevedi in mogočneži dolgoročno na zahtevnih delovnih mestih ne obnesejo. Pomembno je, da imaš dovolj znanja, da si preudaren in da ob vsem ostaneš človek.
Mene so pred leti postavili pred dejstvo – prevzemi odgovorno delo ali pojdi drugam. Isti strahovi kot pri tebi. Jaz sem v enem lastniku podjetja našel mentorja, ki mi je pomagal na začetku in potem je steklo. Tista kravata in bela srajca sploh ne bo problem, ko boš v poziciji, da se drugače oblečen ne počutiš ne dobro in niti enakovredno sogovornikom. Kar se podrejenih tiče, ti polagam na srce, postavi meje, a ostani človek. Sam ne moreš narediti ničesar. Če imaš ob sebi ekipo, boš tudi ti uspešen. Z leti boš znal oceniti ljudi in bo tudi tebi lažje.
Ob vseh strahovih, ki si jih naštel, si pozabil nase. Vodilno mesto zahteva celega človeka, težko odklopiš, ko prideš iz službe, zato ne pozabi nase. Na svojo družino, sprostitev, na svoje zdravje… Brez svoje dobre osnove tudi v službi ne boš uspešen.
Kar zagrizi in ne boj se!
Kar pogumno. To, da te je strah, je naravno. Toda naj te strah ne ohromi.
Čim prej si najdi/spoznaj koga, ki ti bo mentor skozi nove izzive. Nekdo starijši, z izkušnjami, nepovezan s podjetjem/dejavnostjo s katerim ne bo konfliktov interesov. Se ukvarjaš s kakšnim športom/hobijem? Prilika za neformalna druženja z mentorjem.
Samoiniciativno si najdi tudi kakšna izobraževanja na temo vodenja in dela z ljudmi. Knjige, seminarji, delavnice. Tudi, če ti firma ne bo plačala take zadeve, si jih plačaj sam.
V lepih oblekah ne izgledam dobro, to je realen opis. Nekako nisem primeren za take obleke. Bolj se najdem v “casual” oblekah.
Kar se tiče “ukazovanja”, to je bila slaba izbira besede.
Prava izbira bi bila vodenje in usmerjanje. Problem je pri avtoriteti, še nikoli nisem poskušal držati avtoritete in odločnosti. To je nekaj novega zame.
Poleg tega je to star kolektiv, vprašanje je kako bi me sprejeli.
Skratka nešteto strahov, ker pač še nisem bil nikoli v takem položaju. Da bi sprejel tako zaposlitev in potem “propadel” oz. ne uspel, to bi me še bolj udarilo.
Drugače pa ne rečem, ob ustreznem mentoriranju in pomoči na začetku pridobivanja spoštovanja od sodelavcev, potem bi šlo vse skupaj lažje.
Obleke so postranska stvar, saj še kakšnega predsednika vlade vidiš brez kravata in z nahrbtnikom… to boš že.
Spoštovanja sodelavcev ti ne bo naredil noben mentor, to si boš moral ustvariti sam. Z odgovornim delom, doslednostjo in znanjem. Vsak “star” kolektiv potrebuje “frišne” ljudi, drugače dolgoročno ne funkcionira.
Ali ti bo uspelo ali ne, je zelo relativen pojem. Kriteriji o doseganju uspeha so različni. Uspeha ni čez noč, gre za trdo delo,če vodilno mesto vidiš predvsem kot odgovornost.
Če ne boš poskusil, ne boš vedel, kje so tvoje sposobnosti. Ali je to tvoj cilj?
Kar pogumno in veliko uspeha.
No ja, govori zase. Večina žensk ne mara kravatarjev in poštirkanih moških.
Avtorju pa – kar pogumno in srečno!
Govori zase. Marsikatera ne prebavlja kravatarjev.
Spoštovanje si boš zaslužil samo, če boš fer prav do vseh. To pa ne bo lahko, ker zna biti, da ti bodo potem v glavo skakali tisti, ki so navajeni sekati ovinke.
Večina vodilnih izbere lažjo pot do lažnega spoštovanja, samo, da imajo mir. Ampak to je bolj kratkoročen uspeh, ker te bodo potem zgoraj omenjeni navijali okoli prsta, da potem tega, ker se res dogaja niti videl ne boš, posledično pa ne boš imel pojma, kaj so pravi problemi, ki jih je treba rešiti.
Ne bo lahko, se pa da. Pošteno, ampak odločno.
Pozabi na obleko, to bo že.
Bila sem v podobnem položaju -nihče me ni vprašal ali hočem ali ne, ampak sem bila dobesedno vržena in sem splavala. Strah je normalen del, vendar če ne probaš, ne veš, kako bo. Kar pogumno, pa če tudi bo v začetku kakšna napaka. Jaz vedno rečem, vsako napako se da popraviti, samo smrti se ne da.
Zakaj si se pa sploh začel pogajat, če imaš toliko pomislekov?
Sicer pa; če takole mencaš pred delodajalcem, te itak ne bodo izbrali.
Govori zase. Marsikatera ne prebavlja kravatarjev.[/quote]
večini so kravatarji nedosegljivi.
Forum je zaprt za komentiranje.