Pozdravljeni vsi,
sprašujem, ker se je meni to zgodilo ,ali se vam je že morda zgodilo, da ste začeli z novo službo, za katero sicer že ob pogovoru niste bili prav nič navdušeni, in se je potem tako izkazalo ( napr, grozni pogoji, mobing, ogromne zahteve) in ste v kratkem potem dali odpoved.

Itak. Jaz enkrat pri enem ogabnem privatniku že po štirih dneh. Dal mi je vedet, da mi teh dni ne bo plačal, pa sem si v delavnici sam postregel z elektrodami in šmirgel šajbami za domov, da si povrnem škodo. Seveda je znorel, pa sem mu lepo v faco spustil tisti stavek, ki so ga v devetdesetih oni radi delavcem brez plačila izjavljali – toži me!

Ah, te čist razumem.

Sem. Že na razgovoru mi je notranji glas dal vedeti, da to ne bo OK. In res ni bilo, kot da bi bila jaz z lune in oni z marsa. Res, totalno nismo pasali skupaj. Ko mi pogodbe niso podaljšali, mi je bilo čisto olajšanje, ker sem že prej iskala novo službo.
Ja, včasih pač kiksneš ti in bodoči delodajalec in drug drugega napačno ocenite na razgovorih. .

Ja, sem doživela tudi jaz. Pa sem se tri tedne kar trudila in si metala pesek v oči, da je tako samo v začetku, dokler se ne privadim in se naučim vsega. Mislila sem, da ko bom vse obvladala, kar je treba, me niti mobing ne bo spravil iz tira. A se ni obneslo. Zadeva je bila taka, da me šefica ni hotela ničesar naučiti, obenem pa ni dovolila, da bi me naučila katera od sodelavk. Preprosto je prepovedala pogovarjanje s sodelavkami, kot da smo v šoli med poukom, kjer ne smemo klepetati. Niti na malico nismo smele hoditi skupaj, da si ne bi kaj povedale, ampak je morala iti ena po ena. Še najraje pa je videla, da sploh ne gremo na malico. Če sem šla samo na kavo, je že grdo gledala. Živ obup. Po treh tednih sem sprevidela, da se nima smisla truditi in da je bolje svojo energijo vložiti kam drugam. No, vmes sem tudi izvedela, da se tam delavke kar naprej menjujejo in da na ZRSZ že poznajo to firmo, saj so mnoge prišle povedati, kaj se dogaja.
Odpovedi nisem dala, ker bi izgubila pravice na ZRSZ. Sem pa postala tako indiferentna do dela (čeprav sem po naravi zelo delavna in mi ni težko delati čez delovni čas, samo da je delo kvalitetno opravljeno), da mi je na koncu ona dala odpoved iz poslovnih razlogov. Pazila sem, da nisem tako nedelovna, da bi mi dala odpoved iz krivdnih razlogov. Sem delala, ampak brez tiste vneme, zagnanosti, veselja…, tako da se me je naveličala gledati. Je treba kar v rokavicah in taktično s takimi, ki izvajajo mobing, ker so v resnici psihični bolniki.

..take ljudi bi morali vsi ignorirati in ko ne bi dobila več delavcev, bi propadla.

Ljudje brez čustvene inteligence sploh ne bi smeli biti na vodilnem delovnem mestu.To so potrjeni

prasci.

(Ni prostora za prasce, Mladinska knjiga, 20 evrov, priporočam v branje…)

Doživela. Šefinja me je verbalno poniževala, se obnašala totalno diktatorsko, kar me je zelo odbilo. Sodelavke nesramne… Vse je šlo samo dol, dol. Tako da sem po nekaj mesecih dala odpoved, ker ni bilo za zdržati.

nisem mislila, da bodo hoteli zaposliti mene in ko so mi javili, sem pač vzela, kaj čem drugega. leto in pol sem brez službe in sem si mislila, da bolje to kot nič. prvi mesec niso vedeli kaj bi z mano, drugi mesec sem bila sama sebi namen, zdaj mineva četri mesec in sama pravim, da je moje edino delo v službi čuvanje računalnika, da ne ugasne. kot da me ni. nimam pojma zakaj so me vzeli, sem bila že na tem, da dam odpoved, pa so me prijateljice zadržale češ potrpi, plača je 15 v mesecu, še nekaj mesecev je do izteka pogodbe, potem pa adijo. ne vem kaj bom napisala v CV o tem delovnem mestu. kuhanje kave, prižiganje in uporaba računalnika, pozdravljanje sodelavcev na hodniku, odklepanje in zaklepanje pisarne. tega ne privoščim nikomur.

Tretji dan me mi bilo več.

Si delala mogoče v proizvodnji?

ponudi se tajnici pa kakšno pomoč! nekaj kar lahkod elaš iz svoje pisarne. pomagaj drugim

(sem pa slišala za zgodbo, ko so enega res nesramnega delavca tako izolirali: mala soba, brez računalnika, nič za delat in je skor popiz*** in sam dal odpoved, tako so se mu maščevali!)

ponudi se tajnici pa kakšno pomoč! nekaj kar lahkod elaš iz svoje pisarne. pomagaj drugim

(sem pa slišala za zgodbo, ko so enega res nesramnega delavca tako izolirali: mala soba, brez računalnika, nič za delat in je skor popiz*** in sam dal odpoved, tako so se mu maščevali!)[/quote]

sem se ponujala prvi mesec, zdaj se ne milism več. težko da bi mene kar tako izolirali, ker ne poznam osebno nikogar v tem kolektivu, niti nimam nobenih drugih kontaktov z nikomer od tu. če sem nesramna zato, ker … ne vem, ne malicam z njimi ali nisem oblečena enako kot oni, potem sem pa res nesramna. :))) skratka, pojma nimam zakaj so me vzeli in mi je po vsem tem času že gladko vseeno. čakam, da mine ta pogodbena doba potem pa pičim dalje.

A so te vzeli v službo v gospodarstvu? Ker skoraj ne morem verjeti, da bi si kakšna gospodarska družba delala stroške -zaposlila delavca in mu dajala plačo za nič dela?
Ziher si kje v kakšni službi na državne stroške, drugače to ne more biti.

Ja, iz Celjskih mesnin vsi bežijo. Nekateri že prvi dan, ko pridejo, odidejo.

Kot delavka podate odpoved v poskusnem roku.

Na pogodbo poglej koliko imaš odpovedni rok. V tem času si najdi novo službo.

Pri kelnarcah je pa tako: od stotih je ena normalna.   Ali kradejo,pijejo, se drogirajo.   Se posebej one od Dole.    To, da so lene, ves čas na telefonu, ne opazijo gosta….je že skoraj normalno..

Zakaj pa, kaj ni v redu tam?

Kaj ni v redu v Celjskih mesninah,da vsi bežijo?

Sem tudi nova v sluzbi, 2 meseca, prvih par tednov so mi dali nekaj za popucat za nazaj, potem pa nic. No, pa sem hodila od enega do drugega, nic. Potem sem sla se 2x skozi tisto za nazaj in uredila v nulo, uredila vse arhive, kar se jih je dalo, par dni sem si vzela in temeljito ocistila prostore, kjer shranjujejo stvari, cim mi zmanjkuje dela, gledam okoli, grem do enega od direktorjev fehtat za delo, skratka sedet in cakat, da ura mine, ne mislim.

Slisim, da sem pohvaljena, ker si znam poiskat za delat, ce trenutno mojega dela ni.

Kaj bi jaz dala za tako alužbo vsaj za par mesecev… Mi pa non stop garamo kot osli, še na wc skoraj ne utegnemo.

Jaz bi na tvojem mestu v službi, ko nimaš dela, delala kakšne vaje za uporabo Excela, naučila bi se recimo vrtilne tabele, razne funkcije… Učila bi se kodiranja, postavljanja spletnih strani, Photoshopa, Indesigna… Lahko se učiš poslovne angleščine, nemščine… Kaj češ lepšega, sediš in se izobražuješ, med delovnim časom, pa še plačo dobivaš. Ko se pa dovolj naučiš, pa kandidiraš za boljše delovno mesto. Če ti pa kdo uleti v pisarno in vidi, da imaš prižgan excel, te sigurno ne bo sekiral, ker bo mislil da delaš. Na netu imaš kup brezlačnih tutorialov, pa izkoristi svoj prosti čas in se izobražuj.

To je približno tako, kot da greš na zmenek, kjer ti tip sploh ni všeč, pa se še naprej dobivaš z njim in potem si razočarana nad fukom. Pa jebotebog, zakaj bi kdo vzel službo, če ti že na razgovoru ne odgovarja?

V svoji mojsterski karieri sem doživel masikaj, rekorder v urejenem podjetju 1000+ sdelavcev , do malice s tem da je prišel ob sedmih ker je takrat začela kadrovska, malica ob devetih, ob pol desetih ga ni bilo več nazaj…

Sem se tok narežu, a pol si ga skinil s kurc”a.

Pametn, bedak’i nategunski.