NOVA SOCIALNA ZAKONODAJA
Za vse ki vas morda zanima.
Novosti pri uveljavljanju socialnih transferjev s 1. 1. 2012
Uveljavljanje socialnih transferjev je urejeno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki se začne uporabljati 1. 1. 2012. Pravico do javnih sredstev lahko uveljavite, če vaš dohodek ne presega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa zakon, hkrati pa izpolnjujete tudi druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico. Pravice iz javnih sredstev so denarni prejemki ter subvencije in znižana plačila.
Po novem se vse pravice iz javnih sredstev uveljavljajo pri centru za socialno delo (CSD), ne več na primer v šoli, pri prevozniku, pri občini. Pravice uveljavljate na predpisani enotni vlogi za pridobitev pravic do denarnih prejemkov, subvencij oziroma znižanih plačil. Vloga je dostopna na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, CSD-jev, na portalu e-uprava in v knjigarnah. Vloge je mogoče oddajati od 1. 12. 2011.
Vlogo vložite pri pristojnem centru za socialno delo (glede na vaše stalno prebivališče), in sicer osebno, po pošti ali elektronsko na uradni elektronski naslov pristojnega centra za socialno delo (e-naslove najdete na naslednji povezavi: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/izvajalci/csd/).
Denarne prejemke je vlagatelj dolžan uveljavljati v naslednjem zaporedju:
otroški dodatek,
denarna socialna pomoč,
varstveni dodatek,
državna štipendija.
Subvencije in znižana plačila, ki jih lahko uveljavite:
znižano plačilo vrtca,
dodatna subvencija malice za učence in dijake,
subvencija kosila za učence,
subvencija prevozov za dijake in študente,
oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev,
prispevek k plačilu družinskega pomočnika,
subvencija najemnine,
pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev,
pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Vlagatelj je dolžan v navedenem vrstnem redu uveljaviti denarni prejemek, do katerega je upravičen, nato lahko uveljavi posamezne subvencije in znižana plačila. Če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda, se »izpuščeni« denarni prejemek vseeno upošteva v višini, kot da bi bil dodeljen. Za subvencije in oprostitve plačil vrstni red ne velja.
POMEMBNO:
Upravičenec, ki ima odločbo o priznanju pravic iz javnih sredstev po dosedanjih predpisih, lahko ne glede na obdobje veljavnosti te odločbe, uveljavlja odmero pravic iz javnih sredstev po ZUPJS pred potekom obdobja, za katerega mu je bila pravica priznana. Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev po tem zakonu je mogoče prvič vložiti že 1. 12. 2011 (ne glede na to ali ima oseba določeno pravico že priznano po drugih predpisih, ki urejajo to pravico, ali ne) in v tem primeru bo center za socialno delo po ZUPJS odločil od 1. 1. 2012 dalje.
V primerih prvega odločanja po ZUPJS se po uradni dolžnosti preverijo tudi druge pravice iz javnih sredstev iz tega zakona, do katerih je upravičenec upravičen na podlagi drugih odločb. Če center za socialno ugotovi, da bi bilo treba katero od teh odločb odpraviti ali o njej na novo odločiti, po uradni dolžnosti to odločbo odpravi in z eno odločbo skladno s tem zakonom odloči o vseh pravicah iz javnih sredstev po tem zakonu. Pravice iz javnih sredstev se prizna z dnem priznanja tiste pravice iz javnih sredstev, katere uveljavljanje je vzrok za postopek odločanja tudi o drugih pravicah.
Če upravičenec, ki ima odločbo o priznanju pravic iz javnih sredstev po dosedanjih predpisih, ne želi uveljavljati pravice po ZUPJS, mu izdana odločba velja do konca obdobja, za katerega je bila izdana.
Pogoji in merila
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev uvaja tudi enotna merila in pogoje za uveljavljanje posameznih pravic. Enotna je tudi opredelitev materialnega položaja vlagateljev z upoštevanjem premoženja (nepremičnin, vozil, denarnih sredstev), pri čemer se zakon zgleduje po merilih in pogojih, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do denarne socialne pomoči. Upoštevanje premoženja vlagateljev omogoča pravičnejše razdeljevanje socialnih transferjev in zagotavlja pomoč socialno najbolj ogroženim.
Kateri dohodki se upoštevajo?
Upoštevajo se dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine. Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge in preračunani na raven preteklega leta. Od dohodkov se odštejejo dohodki, ki jih je oseba prejemala, vendar jih neposredno pred uveljavljanjem pravice ne prejema več (na primer: zaradi izgube zaposlitve se ne upošteva plača), in preživninske obveznosti.
obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
starševski dodatek,
otroški dodatek,
denarna socialna pomoč, razen izredna denarna socialna pomoč,
varstveni dodatek,
državne štipendije (brez dodatkov),
dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovi štipendiji,
dodatek za aktivnost po zakonu, ki ureja trg dela,
dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
rente iz življenjskega zavarovanja,
veteranski dodatek,
invalidski in družinski dodatek,
nadomestilo za invalidnost,
sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače,
prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah.
Pri subvenciji najemnine ter pri kritju razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in plačilu prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje se upoštevajo tudi:
dediščine, darila, volila,
dobitki od iger na srečo,
izplačila iz naslova zavarovanja za primer bolezni, poškodbe, invalidnosti ter
drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine.
Kateri dohodki se ne upoštevajo?
subvencije, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz državnega proračuna,
subvencija za mlado družino kot spodbuda za reševanje stanovanjskih vprašanj po zakonu, ki ureja nacionalno varčevalno shemo in subvencioniranje mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskih vprašanj,
enkratna denarna pomoč po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih zadevah,
enkratna solidarnostna pomoč članu s strani sindikata,
povračila škode za sredstva, dana na razpolago za obrambne zadeve in varstva pred naravnimi nesrečami,
dohodki, povezani s kmetijske dejavnosti in gozdarske dejavnosti, ki jih kot izjeme določi minister s pravilnikom,
štipendije in drugi prejemki, izplačani učencu/dijaku/študentu za polni učni/študijski čas v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem iz proračuna ali sklada, financ iz proračuna, s strani tuje države,
prejemki za kritje šolnine in stroškov prevoza ter prebivanja, ki jih izplača pristojni organ za zaposlovanje, delodajalec, ustanova z namenom štipendiranja,
prejemki, namenjeni plačilu izobraževanja ali usposabljanja,
stroški prehrane in prevoza med delom,
pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij, dobrodelnih ustanov in LS, namenjene za preživetje do višine cenzusa samske osebe ali družine po ZSVarPre.
Premoženje, ki se upošteva
Upošteva se vse premično in nepremično premoženje:
nepremično premoženje,
osebna in druga vozila,
vodna plovila,
lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
vrednostni papirji,
denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denrana sredstva po izjavi posameznika (prihranki da, plača ne),
drugo premično premoženje.
Premoženje, ki se ne upošteva
stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja,
vsako osebno vozilo oziroma enosledno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka,
vsako osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače (na lletni ravni; trenutno to mesečno znaša 125 evrov),
premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino minimalne plače,
kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek,
sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Ugotavljanje primernosti stanovanja
Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo kvadratnega metra stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo.
Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, in je upravičenec denarno socialno pomoč v zadnjih 18 mesecih prejel več kot dvanajstkrat, je upravičen do denarne socialne pomoči le v primeru, da soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.
Primeri velikosti primernega stanovanja oziroma stanovanjske hiše
1-članska družina 60 m2
2-članska družina 90 m2
3-članska družina 110 m2
4-članska družina 130 m2
5-članska družina 150 m2
6-članska družina 170 m2
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.
Sporočanje sprememb
Upravičenec mora centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je zanjo izvedel.
Spremembe se sporočajo na posebnem obrazcu, ki je na voljo pri centrih za socialno delo ter na spletnih straneh ministrstva in centrov za socialno delo. O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti ali od upravičenca v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je upravičenec izvedel zanjo, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.
O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in ki jih je upravičenec sporočil po izteku navedenega roka, pa center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu sporočila o spremembi, razen če gre za takšno spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti krajše obdobje prejemanja, nižjo višino sredstev ali drugačno odločbo o pravici. V tem primeru center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti do posamezne pravice ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.
Prepoved odtujitve nepremičnine in omejitev dedovanja
Prepoved odtujitve nepremičnine
Vlagatelj za denarno socialno pomoč, ki je lastnik nepremičnine in je v zadnjih 18 mesecih več kot dvanajstkrat prejel denarno socialno pomoč, je (pod pogoji, ki se nanašajo na velikost in vrednost njegove nepremičnine) upravičen do denarne socialne pomoči le, če dovoli vpis prepovedi odtujitve (prodaje, prepisa,…) in obremenitve svoje nepremičnine v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva.
Omejitev pri dedovanju
Zakon o dedovanju v 128. členu določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije. Če se dediči zavežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji, dedujejo vse zapustnikovo premoženje.
V prejeto pomoč se izmed pravic, ki jih financira Republika Slovenija, štejejo vse oblike denarne socialne pomoči (redna, trajna in izredna DSP) in varstveni dodatek. Štejejo se tudi sredstva, ki jih je lokalna skupnost izplačala za doplačilo socialnovarstvenih storitev za svoje občane (institucionalno varstvo, družinski pomočnik, pomoč na domu), in občinske denarne socialne pomoči.
Več informacij: http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/nova_socialna_zakonodaja/zupjs_osnovno/#c18039
Upam da mi lahko kdo odgovori.
Smo mlada družina, ki živi v najemu. Na banki varčujeva denar da bova v prihodnosti rešila stanovanjski problem. Na banki imava že kar lepo vsoto, vendar še zdaleč premalo za nakup stanovanja.
Kolikor berem ta zakon, se bo pri uveljavljanju pravic upoštevalo tudi premoženje. Kaj to pomeni, da moramo denar dati zopet v nogavice?
Hvala za morebitne odgovore.
Upam da mi lahko kdo odgovori.
Smo mlada družina, ki živi v najemu. Na banki varčujeva denar da bova v prihodnosti rešila stanovanjski problem. Na banki imava že kar lepo vsoto, vendar še zdaleč premalo za nakup stanovanja.
Kolikor berem ta zakon, se bo pri uveljavljanju pravic upoštevalo tudi premoženje. Kaj to pomeni, da moramo denar dati zopet v nogavice?
Hvala za morebitne odgovore.
