Novembra beremo

James Patterson:
– Vesel božič, Alex Cross
– Dva proti enemu

Kriminalki iz serije z detektivom Alexom Crossom. Prva o reševanju talcev in terorizmu in druga o serijskih umorih, povezanih s starim Crossevim znancem, ki pa je v zaporu.
Pattersona sem brala prvič. Nisem se mogla pripraviti, da ga vzamem v roke. Zdaj vem, zakaj. Enostavno mi ni všeč. Preveč ameriško, na prvo žogo, posplošeno, preenostavno, liki in zgodba totalno nedodelani. Čisti kliše. Tudi besedišče je tako enostavno kot da bi pisal za 1. razred OŠ.
Baje ima Patterson najete sodelavce za pisanje, zato je tudi tako produktiven. To se, seveda pozna. Čista štanca.

J.P. Delaney: Dekle pred njo

Triler o stanovalkah posebne hiše, ki jo je zgradil čudaški arhitekt. Vzporedno sledimo zgodbi zadnje najemnice in dekletu, ki je najemalo hišo pred njo. Čudaški arhitekt in lastnik, čudna pravila in sumljive smrti.
Zelo berljivo, zgodba vleče do konca in do konca ne vemo, kaj je res.

Tess Gerritsen: Kirurg

Kriminalka iz serije z detektivko Jane Rizzoli govori o reševanju umorov morilca, ki se ponoči pretihotapi v spalnice žensk in jih grozljivo iznakazi.
Kar v redu, čeprav je konec potem malo na hitro. Bi še kakšno prebrala. Ni pa to kak literarni presežek.
Po romanih T. Gerritsen je bila posneta tudi filmska serija detektivki Jane Rizzoli in patologinji Isles (ki pa je v omenjeni knjigi ni). Serijo sem rada gledala, čeprav je v njej Rizzolijeva predstavljena malo drugače kot v tej knjigi.

Zoran Predin: Mongolske pege

Roman spremlja zgodbo družine Dimec od časov turških vpadov do današnjih dni. Vzporedno spremljamo zgodbi iz daljnje preteklosti in sedanjosti. Na koncu se obe skupaj združita, dobimo pa tudi pojasnilo, zakaj naslov Mongolske pege. Predin obdela vse tančine človeškega čutnega in fizičnega bivanja, ne izogne se niti novejšim političnim in družbenim dogodkom in likom, ki jih vplete v svojo zgodbo.
Ne glede na to, da Predina rada poslušam in so mi njegovi teksti všeč, pa nisem vedela, kaj naj pričakujem od njegovega prvega romana. Ne morem reči, da me je presenetil, saj je njegova sposobnost ubesedenja misli in čustev nesporna. Pa vendar je bilo to prijetno odkritje. Dober roman, dobra zgodba, dobro zastavljen način podajanja, dobro izdelani liki, dobro besedišče. Morda me edino zmoti preigravanje dogodkov novejše zgodovine, ker imam tega že sicer “poln kufer”. A to spada k zgodbi, ki si jo je zamislil.
Bravo, Predin. Napiši še kaj.