Novi časi
kako lastnino so pokradli in pokardeljili- leta 45 je država dobila par starih tovarn in agrarno državo , ki so jo v 45 letih spremenili v napredno in industrijsko družbo- dosti pove dejstvo da je leta 41 – 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} prebivalstva živelo od zaostalega kmetijstva, pa še to tudi naši družini so nacionalizirali cca 100 ha zemlje-pa kaj, nesposobna sedanja oblast je pa še po 15 letih ni sposobna vrniti
Škoda, ker se jeziš. Boš ratal prehitro star in grd. Ti lahko govoriš, da so bile družbena lastnina. Tisto je bil samo partijski IZRAZ za nacionalizirano (ukradeno) premoženje. Vodstveno strukturo so nastavljali v partiji in noben drug ni imel dostopa do vodenja tovarne. Tudi denar je partija molzla na ta način. Družba je pojem in ne more zares imeti nič v lasti. Država je materializirana s svojimi institucijami in je lahko lastnik.
Družbena podjetja so bila neke vrste zasebna partijska podjetja brez kakšne odgovornosti. Dokler je šlo dobro, je bila seveda partija lastnik (in posamezni partijski funkcionarji) in je pobirala denar. Ko pa je zaškripalo je bila to seveda last družbe in seveda je morala družba dati denar za sanacijo ali pa so šle terjatve v javni dolg.
Fleš, ne se jezit, zanimiv je ta socializem. Partijski veljaki se obnašajo kot kapitalisti – lastniki, ne da bi bila tovarna nanje napisana, ker so oni pobirali smetano (dobiček), če je bila. Socializem je špilala navadna raja. In mahala z zastavicami.
Saj niso izumili novega, bil je samo nekakšne vrste izkrivljeni kapitalizem. Veš tisti rek, ki še kako velja za tisti čas. Zamenjale so se samo svinje korita so ostala ista. Le, da so se v primeru komunistov korita hitro izpraznila, ker komunisti pač pregovorno ne znajo poslovati.
Tukaj je razlaga družbe.
Družba je množica različnih družbenih skupin. Kadar govorimo o družbi, mislimo na veliko število ljudi, ki so s pomočjo kompleksnih povezav združeni v številne naravne ali umetne skupine. Družbene skupine pa sestavljajo ljudje različnih ras, narodnosti, vere, socialnih položajev,…
Vsak posameznik je z vključevanjem v različne skupine, na različne načine del družbe kot celote, torej posameznik se ne vključuje v družbo kot del ene družbene skupine ampak kot del različnih družbenih skupin in organizacij. Posameznik je neposredno član neke družbe kot občan, državljan, šolar, član svoje družine, delavec v nekem podjetju in kot član številnih drugih organizacij in družbenih skupin. Človeška družba predstavlja povsem realno, samostojno in zaključeno skupino, ki jo sestavljajo številna razumna bitja, ljudje. O družbi ne moremo govoriti kot o smotrno urejeni organizaciji, smotrno urejene organizacije so le posamezne skupine v družbi, vendar nobena skupina ne more biti organizirana samostojno, ne da bi bila del družbe. Ljudje pogosto veliko zahtevamo od družbe, vendar se moramo zavedati, da smo dejansko vsi del družbe, torej vsi se moramo potruditi za izpolnitev pričakovanj in zahtev, ki jih postavljamo družbi. Res pa je, da zaradi velikega števila ljudi, posameznik težko in zelo redko vpliva na spremembe in razvoj v družbi, zato imamo določene družbene voditelje. Voditelji pa lahko vplivajo na razvoj posameznih skupin in s tem tudi na razvoj družbe, imajo pa tudi določene dolžnosti do množice ljudi, ki so vključene v posamezne skupine. Najpomembnejša in najmočnejša družbena skupina je država, zato jo mnogi pojmujejo kot družbo. Vendar država kljub njeni kompleksni sestavi ni družba kot celota ampak predstavlja le del družbe, kakor so tudi razne druge organizacije del družbe kot celote.
Družbeno življenje dejansko poteka v naravno ali umetno ustvarjenih skupinah. Posameznik pa z vključevanjem v te skupine sprejema pravila in vrednote skupine v kateri je vključen, s tem pa tudi ravna drugače kakor bi ravnal kot posameznik, neodvisen od družbenih interakcij
Družbena lastnina ni enako kot državna lastnina. To sta dve kategoriji. In tudi družbena lastnina ni splošen komunističen pojem, ampak izviren Kardeljev umotvor.
Z uvedbo samoupravljanja so tudi uvedli družbeno lastnino – predvsem lastnino produkcijskih sredstev, po domače fabrik. Ki so bile prej v državni lasti. Zato sem rekel, da so jih podružbili. Mimogrede, to je bil svetovni unikum, katerega tvorec je bil Kardelj.
Razlika je pa čisto konkretna – privatizacija državne lastnine ni noben problem – prodaš, pa je. Zakompliciralo se je ravno zaradi tega, ker je to pač bila družbena lastnina. Ker je bila lastnik družba, je država ni mogla prodati, ampak jo je morala razdeliti. Od tud ves hec s certifikati.