Novo jutro
Poglej ga, novo jutro,
jaz pa še vedno gnezdim sredi rjuh,
v enem ušesu mi zveni sinočnji hrup,
na drugega sem čisto gluh.
Prepevel in popival
sem tja do ur da se je delal dan,
noči sesajo mi moči
in vsaka noč po polnoči je brat neznan.
Slika v ogledalu ni več podobna temu,
kar sem bil.
Zobe umijem in obraz,
da navsezgodaj hladen pir bom vase zlil.
Soba razmetana,
kot da bi pravkar vanjo treščil grom.
Poiščem nekaj najbolj čistih cunj,
Jih zmečem nase in slavim polom.
Ker ti drugje živiš, drugje želje gasiš,
a moj svet je drugačen, bolj žejen kot lačen,
nečeden, obseden, prepreden, razjeden,
ni tvojega vreden v tem jutru, v tem jutru.
Zato poglej ga v novo jutro,
deževne kaplje so solze neba,
z glavo med dlanmi razmišljam
kaj je dom in kje je človek sploh doma.
Srečal sem nekoga,
ki mi je ponudil svojo pot v raj,
a jaz vsak dan po isti poti
vozim od nebes do pekla in nazaj.
Zato poglej ga, novo jutro,
jaz pa še vedno gnezdim sredi rjuh…
( andrejček šifrerjev ) prilagodil: zajček
tolikokrat slišan komad Andreja… pa šele sedaj razvozlano bistvo besedila…. Hvala zajček, ker si vrgel tole gor, da sem doumel bistvo ene… reklame za Barcafe 🙂
Naj bo raj, na pekel bomo mislili potem…. ko bo čas za to, zato
.. poglej ga novo jutro,
jest pa n’č več ne gnezdim sredi rjuh…
Dorbo jutro zajček, dobro jutro gmajnica 🙂
Hej, hej, heh, evo mene, taksista ovde.
Sledi poročilo, najprej pa seveda, dobro
jutro, gmajna!
Doma sva, oba, čila in zdrava, eden bolj,
drugi manj. Pred desetimi minutami iz
gmajne, pred pol ure doma!
Še kaj? Oja, povedati je ogromno, ogromno …….
Oja, zajček mi je sinoči zabičal, da mora
slediti podrobno poročilo. Zdaj so gospodar
onemogli, so se sami spravili gori po stopnicah,
en malček, grem poslušat k vratom, če ga je kaj
slišat …………. takole, no, posebnega žaganja ni,
jaz pa imam zdaj mir…….. spokoj in mir.
Torej, nažurali so se ga, očitno, kar zadosti, čeprav je bil naš gospodar prvi, ki je sporočil veselo novico, da odhaja domov in me ob pet minut do šetstih poklical: halo, takxi, jest bi domu! In jaz hitro v hlače in adidaske, da si revež ne premisli, kar se je seveda po parih minutah sicer tudi zgodilo, ker so ga, naš’ga ateja fantje očitno tudi malo za norca imeli, češ: kako, zdej pa že domu, sej še ni dan, a si dec ali nisi …… pa si je hotel naš “fant” premisliti, a ni bilo več časa, ker sem mu sporočila, da sem že na tretjini poti, kar pomeni po mojih takratnih merilih sto metrov od hiše, anede!
In ga poberem na željeni postaji, seve! Nekako je bil stoječki in dobro se držečki, dokler ni bilo potrebno odpreti vrat avta….. tam se je malo zataknilo, ker ni pošical kljuke! Seve, pride na pomoč taksist, stopi iz avta, odpre gospodu vrata, ga po policijsko (primež za glavo!!!!) spravi v avto in hajdi domov.
Pot sicer ni bila preveč naporna, le obnova celega večera in noči se je štirikrat ponovila, a nič ne de za to. Zgodba je sicer imela vedno vse prvine prave zgodbe: uvod, jedro in zaključek, le intonacija in razumljivost sta počasi izgubljali na kvaliteti.
V končni fazi, ob parkiranju avta pred hišo, sem izpadla kot zelo dober ……. taksist. In potem sledi ponovna obnova celotnega dogajanja, od menija, do zaključka pogovorov v disku, kjer sta se z nadrejenim celo rahlo objela, v evforičnem stanju spoznavanja drug drugega v “pravi prijateljski luči in pošteno postavljeni besedi”, nato kavica in za kazen za napol budno preživeto noč sem si jaz zamislila še sprehod našega psa po gmajni. Dež, dežniki, opotekajoči in jecljajoči gospodar, sosedovo miceno ščenče, ki je zavohalo plemenitost ozadnja naše kužike in nas ni pustilo pri miru, preganjanje po gmajni in končni “tihi” povratek domov, ker gospod niso več zmogli besed …… in spontani pozdrav, odhod v drugo nadstropje, tokrat brez spremstva je bil zaključek tega prelepega jutra.
Zdaj bom pristavila juhico, čeprav je nekje tam v gmajni sicer omenil, da bi bili dobri tudi makaroni, ampak, ko bi revež hlastal tam nekje ob štirih popoldan za zrakom od pašte, bi me vprašal, zakaj ga tako kaznujem ?? Zato bo…….. juhica, vroča topla juhica, morda z vlivanci ali zdrobovimi cmočki …….. še meni bo pasala, resda.
Ane Jani, čist se izgubi štrena za dnevi, ko
si samo par dni doma …. takrat že ne veš več,
ali je petek, ali je sobota, meni v glavnem se
je čist odštekalo ! In sem danes zjutraj resno
in precej naporno razmišljala, ali je sobota,
ali je nedelja !
Marija si me spomnila na podobne čase….Kaj vse sem luda ženskica bila pripravljena narediti,razumela in zraven se crkljala.. v zahvalo pa no danes imam…….ahh sory k sem slabe volje..najbolj sovražim,da se še pred dobro jutro skregam do nezavesti..zdej me pa vse boli…..bemti deci!!
Nikar muca, nikar prosim. Saj bi se jaz tudi,
pa je kdaj pa kdaj res čisto nepotrebno. Zdi
se mi, da me manj boli, če z glavo v zid butam,
kot izbiram neboleče besede, da bi nekaj povedala,
ko se konec koncev vse besede od nekod obijejo
in me nazaj zadenejo. Včasih res nima smisla. Moja
današnja taktika je bila za dobro nas vseh. Čemu bi
celo noč razmišljala, kaj in kako bo, ko lahko tričetrt
noči mirno spim, potem le pol ure v eno smer in pol
ure v drugo smer in je stvar rešena v vsestransko korist?
Verjemi, manj boli to, kot razmišljanje, resnično manj!
In konec koncev ……. še posebnih stroškov pri vsem, kar
je že bilo in bi še lahko bilo, ta dan ni! Kar tudi nekaj pomeni!
Muca, je že tako, da je včasih najbolje obrniti obraz stran od
stvari, ki nas bolijo, dušo oviti, srce zakriti, roke, noge in smeh in veselje pa otrokom ponuditi. Tile ga vsaj znajo izkoristiti. In ……. vrniti!
Ti dam vse prau ampak………………………enkrat pa človeku udari ven…no vsja pri meni je tako ,pa brzdanje pa vse to nič ne pomaga….kupiči se pa dolgo dolgo..
Sovražim pjance,to prekleto pjačo,pa oštarije pa vse!Jest nč več nebi tkole lepo oreagirala kot ti! Ni več moči …sicer pa je vseeno kako se odreagira vsaj pri nas..pomembno je samo tisto za kar se gospodar odloči…..Uh težim vem..zato se bom malo ohladila,ker bom drugače eksplodirala od jeze…
Veš, muca, tudi jaz ne bi imela potrpljenja, če bi to
bilo pogosto, ampak pri nas je zelo poredko, zato
menim, da je potrpljenje skorajda nujno. Tako zelo
malokrat se to zgodi, da ni druge, kot prepustiti času
čas! Za ta del se zaenkrat res ne morem pritoževati,
človek pač rabi tudi nekaj zase. Če bi pa to bilo pogosto,
olala, olala, potem, ……… ne bi bila jaz taksist, bi bila kar
“odpremna služba”, “selitveni servis” ……
heheheheh jep…no sej pr nas tud ni non stop-je pa večkrat to pa priznam,sploh zdej ko so ti prazniki..očitno so samo za nekatere..znajo jih zaznamovat….
Jest peglam ko nora..cunj da se drek dela..uhhh:
me veseli,da je zajček esel..tud muci se počutje zboljšuje,predvsem zato ker smo trije mušketirji sami….pa peglamo,pa rajamo..hehehe
dec pa v oštariji..ko pride domov se bo dru kje je kosilooo..kaj si pa delala…? no viš….
Moj nasvet !
Nič ne vidiš, nič ne slišiš ! Narediš se kot gluha stena. Niso važne besede , ki so ciljane na tebe , sploh pa ne od tekega človeka. Kajti ti in mi dobro vemo kdo in kaj si. Njegovo mnenje nima nobene teže. Ker ni človek , oprosti , tudi on je žival. Ampak glej , pravkar sem užalila živalice moje. On in njemu podobni so pošasti ! Tkole pa je !
Do pravega človeka , boš tudi ti prijazna ! Za njega boš dala nesebično vse . Poudarek je na pravem človeku .
Veš muca, ljudje smo si tako zelo različni , da enostavno nekaterim žal ne moreš dopovedati , niti slikovito prikazati kako je lahko nekdo negativna oseba. Zdaj zakaj.
Zato , ker je pač enim tako vedenje enostavno neverjetno , nemogoče in ravno zaradi tega nedojemljivo. Tukaj govorim seveda o vedenju naših sopotnikov skozi čas .