Novo jutro
Napokaj otroke,gremo čez pol ure.(((( grrr kaj je lepo to živlenje…
Gremo do ajdovščine,ker je en kolega nekej reku,ker je treba sesalc peljat eni stranki..vse za stranke juhej! Familija pa ni važna..besna grem štimat na povelje otroke..
Vsaj malo na luftu bomo..ne skoz doma zato sprejemam povelje in izvršujem ukaze…GRRRRRRR:(((((((((((
Zajček te zvečer jest cin cin….sej bo sigurno spet kam šu…..
Muca moja zlata, muck muj, pravkar prejela
pošto, prebrala, srce mi je ogrelo, toplo mi je
bilo, misel poleti tja čez doli in gore in ponese
moje lepe želje …… ka naj rečem, muca zlata,
le kaj? Preveč si daš opravka še z drugimi rečmi,
ko imaš že itak vsega dovolj. Bog ti polončkaj!
Jaz ti ne bom mogla nikoli tako, kot bi želela, pa
naj te moja topla želja greje …. če bi bila una
zvezdica od Petra Pana, ki s paličico pomigne –
aha, Zvončica, potem bi ….. pomignila s paličico
in ……… tvojih cunj ne bi bilo več na enem kupčku,
bile bi vse lepo zlikane in posortirane, dečica zdrava,
gospodar v kuhinji s predpasnikom in kuhalnico ter
kuharskim klobukom na glavi, ti pa lepo na kavču,
nogice pokonci na otomani, kavico v levi roki, piškotek
v desni in ………eh, ko bi jaz bila Zvončica …………..
Punce, pir u roke, ga gremo zdaj pa me
žurat! Tko! Bemtiš ušesa oslova!
Muca, dober se zavijte, če je v Wajdowšni
burja, da nau pretečenih ušesc!
Zajček, tkole bova rekla: piksno v roke,
muziko gor, sem kupila eno fantastično,
super fantastično kaseto, čaki, grem pogledat,
ja unega finega pevca, Dražena Zečića, pismo ej, ko kar noter sede, resno no! Pa so gor tako dobre pesmi, besedila tako posebna, posebno mi je všeč E, moj ćaća, ki govori o tem, kako ga je oče učil, da se dobro z dobrim vrača, pozabil pa mu je povedati, kako pogosto zlo samo pride……. Jo bom spisala in prenesla besedilo sem gori, smem?
Midva, zajček moj mili uhljati, bova pa rajala, rajala, rajala, se objela, skakljala po, no, zamiži zdaj, takole ja, s tačico si učke zapri in si zamisli: rajala bova po dišečem travniku, polnem ivanjščic, pa travniške kadulje, pa cvetočega poljskega nageljna, pa dišečega rmana in …………. polnega, prepolnega redeča maka….. kozolce bova prevračala, se lovila, skakljala, se soncu smehlajala …… nak, ne odpiraj učk, kar še miži ……….
E moj ćaća
E moj ćaća, pamtim još i danas svaku tvoju,
sve, šta si nam priča, kad si stiga
u zadnjem vagonu, ono veče priko perkomča.
Čekali smo mater, brača in ja,
ja sve pamtim, mater jadna plače,
ti je grliš, pa braču i mene, sriča, tuga –
sve… nikada jače …
ti je grliš, pa braču i mene, sriča, tuga –
sve… nikada jače …
Učio si mene, ćaća,
dase dobro dobrim vrača,
ali nisi rekao mi to,
kako često samo dođe zlo.
Učio si mene, ćaća,
. . .
Ti si bio jak, tek sada znadem,
šta si proša od nas, šta si kria,
s materom si o tome često šapčeš,
a ne znamo za to brača i ja.
Da su tuli, nikad reka nisi,
težak hod si pravda, bolest ima,
htia si nasučit samo dobro,
ali život svoje pute ima …
htia si nas učit samo dobro,
ali život svoje pute ima …
Učio si mene, ćaća,
dase dobro dobrim vrača,
ali nisi rekao mi to,
kako često samo dođe zlo.
Učio si mene, ćaća,
. . .
. . .
kako često samo dođe zlo.
Da bi jo samo slišal, ti moj mili zajček, zapeto, da bi jo samo slišal. Jo bom dala gor, potem ti pa dam slušalko na uho, ojej, ojej!
Ojej..kakšne lepe sanje…Hvala ti ,vsaj za trenutek sem se zelo oživela vanje,pa tko resnične so bile,ko sem vse skup to brala…..:))))))))))))))))))))))no vsaj nek namen so te tvoje zlate besede že doživele..HVALA še enkrat*********
veš sej to je to…dala sem vse,res nesebično čiso vse..v dobri veri,s čistim srcem..RADa, z veseljem in v veliko zadoščenje mi je to bilo..a kaj ko naivno nisem verjela v to,kar sem dobila,kar imam..da je to možno,da je to takšno plačilo za vse..ne vidiš v to pa nisem verjela niti ne verjamem še danes..kljub temu da imam kar imam…Kaj češ…heheh pravijo saj po novem letu boljše bo..ni hudir…
Ojej, kako lepo in predvsem zivljensko! Ceprav je obdobje realizma menda ze minilo, je v pesmi mocno cutiti zajkovo priredbo vsakdanji stvarnosti…
Tudi pri meni zdaj deževne kaplje solzijo iz neba. Srecen pa sem, ker vem kaj je topel dom in kje je človek sploh doma. Skusam razumeti, kako hudo je drugace ziveti, kako težko je svoje zelje gasiti, kako se je treba boriti v drugacnem svetu.. Tezko je tistemu, ki je zejen ljubezni in mnogokrat lacen vsega lepega in dobrega, razjeden od vsakdanjih skrbi… Pa je tako dober clovek in si v resnici zasluzi vse dobro in lepo..
A. de Mello pravi:
“Kar naprej nas vznemirja problem zla. Ni razlage, ki bi lahko pojasnila vse zlo, muke, razdejanja, lakoto in drugo zlo na svetu. Življenje je skrivnost, kar pomeni, da ga naša misel ne more osmisliti. …
———————–
Ko se ti zgodi nesreča se vprašaš: Ali je Bog ljubeči oče ali velik mučitelj? Ko se nesreče dogajajo drugim , nisi tako prizadet…
Zadnje v našem vedenju o Bogu je vedenje, da ne vemo. Naša velika nesreča pa je, da mislimo, da vemo preveč…”
Na vse skupaj lepo odgovarja Tomaž Akvinski:
“Vsi napori človeškega uma, ne morejo izčrpno pojasniti bistva ene same muhe..”
Hvala zajcek, pa oprosti, ker sem ti zafilozofiral temo. Mi je pac pesem segla v srce!
Lupcka za mirno in lepo nocko!
