Novodobne poroke – kako to eni vabijo ?!?
Včeraj je ena odprla temo, da sta s partnerjem povabljena na poroko in to niti ne na celo poroko, temveč samo na “pol poroke” (na obred oz. zaobljubo, ne pa tudi na večerjo oz. svatbo). In je spraševala za ideje, kaj kupiti v znesku 40 € za darilo…
V glavnem, jaz sem potem malo razmišljala…zadnje čase sem zasledila kar nekaj takih primerov “modernega” vabljenja na poroko, ko določene ljudi povabijo samo na uradni del (civilna in/ali cerkvena poroka), določene pa tudi na pogostitev. Tega resnično ne štekam, pa nisem starokopitna, sem še mlada, tudi poročena še nisem. Kako lahko določene ljudi povabiš samo zato, da urad in/ali cerkev ne bosta preveč prazna, ne povabiš pa jih tudi na večerjo (ker je to pač strošek, itak!) oz. so zvečer na svatbo povabljeni samo izbrani gostje??? Kako gre to? A je možno, da ljudje to sploh razumejo in ne zamerijo? Ali sem res mogoče jaz malo čudna, da tega ne razumem?
V glavnem, jaz bi vsekakor bila užaljena, če bi me nekdo povabil samo na en del svoje poroke, pa naj reče kdo kaj hoče. Ker je zelo očitno, da na zaobljubo povabijo toliko več ljudi, da bi zgledalo številčno čim več, niso pa pripravljeni vseh teh gostov pogostiti z večerjo in pijačo, kot se spodobi. Mislim, da se to pred leti, ko so se poročali naši starši, ni tako počelo. To so zdaj neke novodobne moderne fore, in vsi hočejo imet denar za darilo, itak. Pa to še nekako razumem, ker je poroka res ogromen strošek, ampak tega sistema vabljenja pa res ne razumem. Jaz zase vem, da bom povabila ljudi, ki jih hočem na obredu in večerji in če ne bo denarja za veliko poroko, bomo pač samo najožji člani družine in mi je res vseeno, če bo poročna dvorana na pol prazna.
Da vidim, kakšna so pa vaša mnenja?
Moje mnenje okoli poroke je tako, da povabiš samo ljudi, ki si jih res želiš imet zraven, to pomeni in na obredu in na večerji, ampak za kaj takega moraš imet pogum in načela. Vse ostale kombinacije ”samo družina na poroki” (pa se sploh ne marajo), prijatelje pa na piknik, kjer takoj zmanjka vsega, celo vode (doživela) ali samo nekatere na obred in prigrizek, nekatere na večerjo… so mi nenaravne.
Sej je vsakemu jasno, koga želi imet zraven na tak dan, ni to jedrska fizika in če temu človeku ne moreš plačat ene večerje, pol se pa ženi na uradu samo s pričami. Vse ostalo se mi zdi preračunavanje in špekuliranje. Videti poroko kot možnost zaslužka, hote ali nehote, se mi zdi izrojeno.
Ok, in kaj je po tvoje pri poroki pomembno?
Gostija? Pojedina? Al to, da si dva obljubita zvestobo in ljubezen?
Eni so pač zelo družabni, dejavni na 1001 področju in pač poznajo veliko ljudi. S katerimi se razumejo in si želijo, da bi delili z njimi ta poseben dan.
Žal pač nimajo toliko pod palcem, da bi si lahko privoščili gostijo za 500 svatov a ne.
Pač povabijo zelo bližnje še na gostijo, ostale pa na obred in na prigrizek po obredu.
Jaz v tem ne vidim problema, sem bila že povabljena na tako poroko, pa nisem bila užaljena.
Mislim, da imaš kompleks večvrednosti in pač ne moreš prenesti, da ne bi bila povabljena na “celo” poroko, ker bi to pač pomenilo, da nisi dovolj “pomembna” v očeh neveste in ženina.
No, točno to sem hotela povedati… in kot sem napisala: ko se bom poročila, bom povabila samo tiste, ki jih na ta dan želim imeti ob sebi. Če bom imela denar za pogostitev oz. svatbo, bomo jedli in plesali vsi ali pa nobeden.
Rada bi nekako razumela te “novodobne fore”, ki se jih vedno več mladih poslužuje, pa ne morem in ne morem razumeti, kako lahko tako razmišljajo in ravnajo.
Midva sva lansko leto, ko sva se poročila, vabila na poroko samo tiste, za katere sva si želela, da so ta dan z nama. Ostalih ne, ker naju tiste fore “če povabiš to teto, moraš tudi drugo” pač ne ganejo. Se pa zato ne smatram za kaj posebno pogumno. Družina, prijatelji in nekaj sorodnikov – to so bili svatje na najini poroki.
Je pa bilo na cerkvenem obredu še nekaj ljudi, ki so naju prišli pogledat (starši od prijateljev, prijatelji najinih staršev, kakšna soseda) in pa nekaj takih, s katerimi se občasno družimo, nismo pa neki prijatelji. Ampak ti so sami prišli, seveda pa sva jih tudi lepo pogostila (prigrizki, šampanjec), saj sva jih bila vesela.
Da pa nekoga povabiš samo na obred, zabave pa ni vreden, ne vem no, to je pa res čudno…
Je pa treba razlikovat ali mu ti daš vabilo in ga povabiš samo na obred (torej imaš že v osnovi dve verzije vabil in dve klase povabljencev), ali pa mu kdaj, čisto mimogrede, ko se kaj pogovarjata o poroki, rečeš “pa pridi naj kaj pogledat tja in tja…”. Takšno drugo “vabilo” mi načeloma ni napačno, ono prvo pa… svašta.
Nisem zadnja leta bila povabljena na nobeno poroko, par let nazaj pa še ni bila taka kriza, tako da smo vsi dobili vsaj kosilo, ponekod še kak spominek 🙂 Če bi me nekdo povabil samo na uradni del … verjetno sploh ne bi šla, če pa bi že šla, bi pa za darilo prinesla buteljko in popolnoma nič drugega. Denarja za darilo, samo zato da grem delat gužvo na tisto dolgočasno ceremonijo niti pod razno, da pa nisem vredna talarja juhe pa tizga bozga šnicla, si pa tudi oni ne zaslužijo kaj več od buteljke za darilo. In oblečena bi bila čisto navadno, se ne bi šla nič picanit, glede na to, da bi bila samo statist.
Jaz si to razlagam tako. Pri poroki želijo veliko ljudi, da vse izgleda bombastično, obenem dobijo še darila, pogostili pa bi jih malo, ker to stane. Volk sit in koza cela.
Zame je sprejemljivo samo povabilo, ki zajema vse. Pri takem povabilu se počutim sprejeta, temu primerno je darilo, ki je vredno več, kot stane moje povabilo. Za bližnje pa še toliko več.
Zgodilo se mi je, da nas je bilo nekaj povabljenih samo, da se doma poslovimo od hčere prijateljice. Seveda sem se zahvalila in povedala, da me ne bo, ker se mi ne ljubi urejati, oblačiti, frizirati, zato, da bom njihovi hčeri rekla srečno in potem odšla domov, ko pojdejo drugi h ceremonijam. Bila sem edina, ki je tako naredila, vsi drugi, 8 ljudi, pa je prišlo in ko so šli svatje h poroki in potem na ohcet so oni odšli domov. Darila so seveda pustili tam.
Niti slučajno, sploh nisem razmišljala o tem, kako bi se JAZ počutila, ker še nisem bila povabljena na samo “pol poroke” in mi je tudi vseeno zase.
Sem pa razmišljala, da sama enostavno nimam srca določenim ljudem na tak način dati vedeti, da niso “dovolj pomembni”, da bi bili na celi poroki zraven. Ker se bom v bližnji prihodnosti poročila, razmišljam, da se sama res ne bom šla takih ceremonij, kdo bo kje in kje kdo ne bo prisoten.
Raznih znancev, sodelavcev, poslovnih partnerjev, sosedov in daljnih sorodnikov pa ne mislim vabiti. Tisti, ki so kao full družabni in priljubljeni, da imajo 500 poznanih ljudi, ki jih kao želijo ob sebi, pa po mojem hočejo samo na zunaj pokazati, kako so pomembni in se jim gre samo za število.
Sem že bila na taki poroki. Mlada sta povabila svoje prijatelje neke skupine kamor jih veliko hodi, mnogo del organiziranih počitnic so skupaj preživeli, veliko se družijo, jih je kar okoli 100 ali več. Poroka je bila v mali cerkvici, kjer so bili tudi starši in sorodniki mladoporočencev, pogostitev pa je bila na prostem. Mladi so peli, igrali na kitare in se res luštno zabavali. Na večerjo so bili pa povabljeni samo starši in odrasli sorodniki. Ves dan je bil res odlično organiziran. Pri pogostitvi zunaj so pomagala dekleta in fantje te skupine, vse je bilo izjemno sproščeno in solidno. Tako lepe poroke še nisem doživela. Darila teh prijateljev, ne denar!!, so bila skromna, tako so zmenjeni. Če bi vsi tako razmišljali in tako organizirali, bi odpadla vsa “hohštaplarija”, ki se jo mnogi gredo dandanašnji.
Tako, da taka poroka ni neka izjema, kar nekaj jih je in so po mojem nekaj zelo pametnega (in prijetnega.)
Niti slučajno, sploh nisem razmišljala o tem, kako bi se JAZ počutila, ker še nisem bila povabljena na samo “pol poroke” in mi je tudi vseeno zase.
Sem pa razmišljala, da sama enostavno nimam srca določenim ljudem na tak način dati vedeti, da niso “dovolj pomembni”, da bi bili na celi poroki zraven. Ker se bom v bližnji prihodnosti poročila, razmišljam, da se sama res ne bom šla takih ceremonij, kdo bo kje in kje kdo ne bo prisoten.
Raznih znancev, sodelavcev, poslovnih partnerjev, sosedov in daljnih sorodnikov pa ne mislim vabiti. Tisti, ki so kao full družabni in priljubljeni, da imajo 500 poznanih ljudi, ki jih kao želijo ob sebi, pa po mojem hočejo samo na zunaj pokazati, kako so pomembni in se jim gre samo za število.[/quote]
Ne gre se zato, da bi hotel na zunaj pokazati. gre se enostavno zato, da si vpet v neke odnose, v neka prijateljstva, ki prežemajo 2/3 tvojega življenja in so zate zelo, zelo pomembni, še vedno pa je to čisto preveč ljudi za “ohcet”.
In verjemi, ti ki so povabljeni samo na obred dajo simbolična darila (ponavadi pa imajo za ženina in nevesto večjo vrednost kot vsa ostala darila skupaj).
Ponavadi vsi ti povabljeni samo na obred, pri obredu tudi sodelujejo in ga sooblikujejo, Ali pa pomagajo pri organizaciji pogostitve po obredu. In niso kar tako tam.
Ampak kaj bi razlagala, a ne … zate to še vedno pomeni večvrednost in manjvrednost povabljenih.
No, točno to sem hotela povedati… in kot sem napisala: ko se bom poročila, bom povabila samo tiste, ki jih na ta dan želim imeti ob sebi. Če bom imela denar za pogostitev oz. svatbo, bomo jedli in plesali vsi ali pa nobeden.
Rada bi nekako razumela te “novodobne fore”, ki se jih vedno več mladih poslužuje, pa ne morem in ne morem razumeti, kako lahko tako razmišljajo in ravnajo.[/quote]
se strinjam s teboj…naj pa povem, da sem jaz bila na tako poroko kot jo ti opisuješ v uvodnem postu povabljena že davnega leta 1993 /sicer takrat kot najstnica) – bili smo lahko samo pri obredu; pri kosilu-pogostitvi in kasnešjem delu pa so bili samo ožja družina – seveda tudi otroci, ostali (tudi odrasli), ki pa niso sodili v ta paket pa smo se lahko poslovili … tako, d a nekateri so že davno nekako napovedovali nekako “nespoštljiv trend”… danes ko sem sama odrasla in bi odločala sama – bi se za povabilo vljudno zahvalila…
sicer pa jaz sama vidim poroko kot dogodek mladoporočencev – meni je to ddan dveh, ki se ljubita predvsem v smislu sprostitve, dogodkov zanju, njunega osebnega in intimnega časa – tako,d a jaz bi se poročila v tujini na plaži pod palmo v poletni oblekici – prej in potem pa razvajanja v dvoje – masažice, kopeli, skupna večerja, itd…samo par, ki se poroči in nihče drug…ko pridem domov povabim samo starše na večerjo, za ostale skupni piknik ob ogledu slik in pripovedovanju dogodivščin… to je moje videnje sanjske poroke :))
Jaz sem imela tako poroko. No, pa ne lih zadnja leta, ampak malo prej.
To je čist simpl. Imela sva v četrtek pred porko pogostitev za znance, daljne prijatelje in pevski zbor. Seveda so potem bili povabvljeni v soboto, ampak samo na v cerkev. Niti vseh nisva vabila na civilno. Tam so bili le najožji, v cerkvi sva pa imela vse. V gostilni pa le žlahto in res dobri prijatelji.
No, v petek sva imela fante in dekleta, ki so mlaje postavili. Njih nismo vabili v cerkev. 😉
Recimo šef in tajnica od moža sva povabila le v cerkev in sta z veseljem tudi prišla. Tudi kar nekaj drugih so se z veseljem udeležili poročne maše, čeprav niso bili vabljeni na večerjo. Pač, ta glavni trenutek so bili z nama. Nama je bilo v cerkvi glavni del. Glede na to, da ne živimo več v revščini, se mi večerja in hrana tam ne zdita tako pomembna. Včasih je bilo to res, da si se vsaj tam lahko najedel.
No, skratka, vesela, da imam take prijatelje, ki pridejo tudi, če niso potem vabljeni na večerjo.
Darila pa od nobenega nisem pričakovala. Meni najbolj všeč je bilo darilo prijateljice, dva mala lesena slončka in srček, ki ga držita. 🙂
Meni pa se to ne zdi tako mimo. Tudi pri naju so bili kolegi samo na obredu in pogostitvi po obredu (ki se je sicer razvila v cel žur, trajala cca 3 ure – res pa le s šampanjcem, sokovi in sladkarijami), zvečer na kao “ohceti” pa so bili predvsem sorodniki in manj kot 10 najbližjih prijateljev. No – priznam, da mi je bil prvi del bolj všeč, ampak … finančno nama vseh ni zneslo povabiti tudi zveče. Nisva pa niti pričakovala nobenih daril. Normalno, da če človek pride le na obred in kozarec po obredu, da ne nosi kakega hudega darila. Aja – bili pa so tudi na fantovščini in dekliščini … na ohceti pa pač ne.
Ponavadi se najbolj bunijo tisti, ki bi se potem prišli na ohcet napit in nažret, za darilo bi dali pa točno toliko za kolikor mislijo, da so pojedli.
Tako kot ene dvema pred mano, se tudi meni zdi, da vam gre tukaj zgolj za nekom vrednotenje kdo je bolj pomemben in s tem v bistvu poveste koliko vam tisti, ki se poroči pomeni. Nič. Če imate nekoga radi, potem želite bit z njim ob njegovem pomembnem trenutku, torej na poroki. Ohcet je pa za ene žur s prijatelji, za ene pa njuno zlo za vso žlahto, ki bi bila užaljena, če ne bi dobila vabila.
Tudi jaz sem že bila povabljena samo na obred, pa sem se vseeno lepo oblekla in mi niti slučajno ni padlo na pamet, da bi mislila, da sem samo statistka. Statistka za kaj? Saj so najlepše poročne slike tiste, ki sta na njih samo mladoporočenca.
Stavim, da ste tiste, ki razmišljate o tem, da ste brez povabila na gostijo samo statistke, tudi tiste, ki na pogrebih preštevate koliko ljudi je prišlo. Dajte se malo povprašat, če si sploh zaslužite povabilo na obred…
jaz pa to gledam z malo drugačnega vidika – z enakega zornega kota, kot ti razumeš koliko povebljencu pomeni mladoporočenec – jaz razmišljam koliko jaz pomenim tistemu dotičnemu, ki vabi – pustimo darila in vso hrano ob strani…ker menim, da na tem uradnem delu je bilj malo ali skoraj nič druženja…tisto druženje res za kar nekoga povabiš, da je ob tebi in se s teboj poveseli je potem na neformalnem delu – pa kakršenkoli že je – lahko tudi piknik…in če si mladoporočenec tam nekoga ne želi…si s tem razumevanjem ne želi kaj dosti druženja osebno s to dotično osebo – povabi jo samo na uradni del, kjer ima malo ali skoraj nič opravka z njim…potem se ga pa reši, povabil ga pa je radi reda verjetno – vljudnostne prijaznosti – in ne zato, ker bi si njegove družbe, zabave, sprostitve, skupnih spominov iz tega dogodka tudi z njim res želel…
jaz pa to gledam z malo drugačnega vidika – z enakega zornega kota, kot ti razumeš koliko povebljencu pomeni mladoporočenec – jaz razmišljam koliko jaz pomenim tistemu dotičnemu, ki vabi – pustimo darila in vso hrano ob strani…ker menim, da na tem uradnem delu je bilj malo ali skoraj nič druženja…tisto druženje res za kar nekoga povabiš, da je ob tebi in se s teboj poveseli je potem na neformalnem delu – pa kakršenkoli že je – lahko tudi piknik…in če si mladoporočenec tam nekoga ne želi…si s tem razumevanjem ne želi kaj dosti druženja osebno s to dotično osebo – povabi jo samo na uradni del, kjer ima malo ali skoraj nič opravka z njim…potem se ga pa reši, povabil ga pa je radi reda verjetno – vljudnostne prijaznosti – in ne zato, ker bi si njegove družbe, zabave, sprostitve, skupnih spominov iz tega dogodka tudi z njim res želel…[/quote]
Ampak jaz pričakujem res samo od zelo dobrih prijateljic, da me vabijo na poroko. In od žlahte, s katero se bolj družim.
Imam veliko kolegic, s katerimi kar nekaj stvari počnem, ampak ne bi pričakovala, da me povabijo na ohcet. Res mislim na ta zelo, zelo dobre prijateljice.
Jaz se poroke, če bi bila vabljena samo na obred ne bi udeležila. To bi pomenilo, da si z osebo očitno nisem dovolj blizu in ne vidim smisla, da grem na poroko. Tudi na svoji poroki bi imela samo ljudi, ki jih vidim nekajkrat na leto, drugih ne. Ne vidim smisla, da vabim sorodnike, znance, ki sem jih nazadnje videla pred x leti.
jaz pa to gledam z malo drugačnega vidika – z enakega zornega kota, kot ti razumeš koliko povebljencu pomeni mladoporočenec – jaz razmišljam koliko jaz pomenim tistemu dotičnemu, ki vabi – pustimo darila in vso hrano ob strani…ker menim, da na tem uradnem delu je bilj malo ali skoraj nič druženja…tisto druženje res za kar nekoga povabiš, da je ob tebi in se s teboj poveseli je potem na neformalnem delu – pa kakršenkoli že je – lahko tudi piknik…in če si mladoporočenec tam nekoga ne želi…si s tem razumevanjem ne želi kaj dosti druženja osebno s to dotično osebo – povabi jo samo na uradni del, kjer ima malo ali skoraj nič opravka z njim…potem se ga pa reši, povabil ga pa je radi reda verjetno – vljudnostne prijaznosti – in ne zato, ker bi si njegove družbe, zabave, sprostitve, skupnih spominov iz tega dogodka tudi z njim res želel…[/quote]
Ampak jaz pričakujem res samo od zelo dobrih prijateljic, da me vabijo na poroko. In od žlahte, s katero se bolj družim.
Imam veliko kolegic, s katerimi kar nekaj stvari počnem, ampak ne bi pričakovala, da me povabijo na ohcet. Res mislim na ta zelo, zelo dobre prijateljice.[/quote]
ja, s tem se tudi strinjam…jaz tudi tako razumem vabilo na poroko…
…no če dodam še izkušnja o kateri jaz pišem izpred 19 let – je veljala za poroko moje sestrične – pa z njimi smo si bili zelo blizu – na vseh rd-jih, vseh mogočih družinskih praznikih – in nismo velika žlahta…
Ko se je “kolegica” poročila lani poleti je že nevem koliko časa prej vsem razlagala kdaj bo poroka, kje bo,…zaradi tega je marsikdo pričakoval vabilo. Na koncu je na civilno poroko povabila le družino ter ožje sorodstvo. Na cerkveno je lahko prišel kdor je hotel, ker jim je bilo za cerkveno itak vseeno, ker sta bila uradno že poročena. Na žurko so bili povabljeni pa samo tisti, ki so bili že na civilni. Tisti, ki so prišli kasneje na cerkveno na žurki niso smeli kaj delati. Mene takrat na cerkveno uradno sploh ni povabila ampak je sestri, ki je bila priča, naročila naj mi reče da lahko pridem na cerkveno kao pogledat kako bo ona lepa na poročni dan pa da moram nujno priti sama, skratka moj dragi ni dobrodošel. Na koncu sem vse skupaj nekam poslala in se z njo ne ukvarjam več. Kasneje sem od njenega očeta izvedela, da je pri njih tako, da se raznih kolegov ter znancev na poroko ne sme vabiti niti pod razno in da sta to morala upoštevati, na cerkveno pa lahko pride vsak da se pač pokažeš pred vsemi. To je meni totalna blesarija. Ali povabim vse na vse ali pa nikogar na nič.
Naj povem še svojo izkušnjo. Poročila sva se lani. Povabila se okoli 100 ljudi – vse enakopravno (od začetka do konca poroke). Vsi so rekli da pridejo že na začetek. So si pa (pojma nimam zakaj) na dan poroke očitno nekateri premislili in se sploh niso pojavili do tik pred večerjo. Takih je bilo je bilo okrog 35. Samo 2 osebi od njih sta javili 1 dan prej da jih ne bo na obrede, samo večerjo in zabavo. Ostali pa ne. Si predstavljate moj strah na dan poroke? Videla sem da ogromno ljudi manjka in bala sem se da bomo še za njih morali plačati v restavraciji njih pa sploh ne bo.(kolikor ljudi sporočiš par dni pred poroko toliko plačaš) Potem so v restavracijo začeli prihajati še “zamudniki”. Malo sem se olajšala ampak bila hkrati tudi užaljena, izgledalo je kot da so prišli samo jest, za ostalo jim visi dol. Ni lepo.