Mi smo imeli s spanjem v posteljici problem samo zvečer, čez dan ni bilo problemov… (Mogoče bi pomagalo to, da bi imeli otroka čez dan več pokonci?)

Potem sva začela gret posteljico (sva dala pod odejo termofor, med tem ko se je dete dojilo) in polagala sva ga zavitega v dekico v kateri je bil zavit že med dojenjem.

Moja sestra je imela princip time out-a in ga je pustila, da če se je zbudil, da je jokal do 15 minut (ni mu pa pustila, da bi se napenjal, ker to je pomenilo da so krči in da nekaj res rabi). Če se v tem času ni sam pomiril, ga je vzela iz posteljice in ga pomirila, nato pa položila v ležalnik, ni pa ga uspavala.

p.s. “Stroka” je glede razvajenosti precej razdeljena. Nekateri menijo celo, da je možno razvaditi otroka praktično takoj. Zdaj pa vedi, kdo ima prav.

mi smo imeli nekakšno košaro (ne jajčka) za prenašanje iz tekstila in je spal v košarici v najini postelji. Mene bi sicer tudi skrbelo, da bi se v spanju ne naredila kaka nesreča.

Enkrat sem brala, da dojenček v bistvu mamo “voha”. Sploh pa mleko. Se mi je zdelo malo hecno, a očitno je to kar res.

No jaz pa tole zlorabo besede razvajenost zelo slabo prenašam. Kako more nekdo reči, da eno, dvo mesečnega dojenčka “razvadiš”, če mu naklanjaš maksimalno pozornosti, ki jo potrebuje? Česa se nekateri tako zelo bojite? Da bo otrok pri osmih letih še vedno spal v vaši postelji in se po možnosti še hotel dojiti?! Mali otroci imajo zelo močno potrebu po telesnem stiku s starši in čudi me, kako nekateri z lahko jemljete dejstvo (o tem je že ena zgoraj pisala), da se mora otrok, v kratkem času ločen od najtesnejšega možnega stika, ki ga je imel z materjo 9 mesecev, po hitrem postopku navaditi na samoto svoje posteljice ali celo svoje sobice.
Strinjam se, otroci so različni in rabijo različno mero bližine in pozornosti. Ampak če otrok z jokom izraža, da mu ni dobro, da je sam, kako lahko kdo to željo napravi nepomembno?
Zame razvajenost pomeni popolnoma druge reči. Pa da ne bo pomote, najin otrok pri 15 mesecih še ni prespal cele noči, ne da bi vsaj enega od naju zbudil. In zelo zelo redko je doslej spal sam. Ampak ko ga gredam, v kakšnega veselega in razigranega fantka se razvija, mi ni žal za bližino in tudi žrtvovane ure (mirnega) spanca, ki mu jih trenutno še naklanjava.

To sem tudi jaz brala. Zato sem mu dala v posteljico svojo nošeno majčko. Je enih 14 dni spal celo noč. Potem pa je “poštudiral”, da ni pri meni in spet je bilo spet po starem (pri nama v postelji).

jaz tudi

bom pisala z velikimi, da ja nauš spregledala:

1. NJEGOVA POSTELJICA, KO GA VANJO PRESTAVIŠ, NAJ BO ŽE TOPLA.

js sem jo pogrela s termoforjem, sploh tam kjer je glavica (naj bo pa termofor un, k ne smrdi po gumi, al pa vsaj v brisačo zavit!)

2. OTROČKA, NOVOROJENČKA zavij V ŠTRUČKO (npr, s tetra plenico), da je objet

3. v posteljici naj leži na boku, od zadaj dobro podložen, spredaj pri trebuščku pa tudi. Če ni zavit v štručko, naj ima sprednjo zgornjo nogico pokrčeno in čez prednjo oporo

4, pazi na temperaturo sobe in preverjaj, kako toplo je dojenčku (tilnik, nogice, novorojenček, tudi rokice). Novorojenčke hitro zebe in tudi hitro jim je prevroče.

navadil????
tvoj otrok je nad vama obupal!
kako je lahko sploh kdo tako brezsrčen, da pusti dojenčka jokati oz. ga s svojimi dejanji sam k temu podvrže?

Jaz glede tega ne morem biti realna. Oba moja otroka sta imela prvo posteljo v inkubatorju in verjetno je že od začetka od tod navada po ločenosti. Je pa dejstvo, da jaz res ne morem spati, če imam otroka v svoji postelji. Da se na 160 cm stiskamo trije, je zame čisto preveč. Resnično nimam nič od noči. Zato sta bila oba od začetka v košku, čisto zraven najine postelje. Nikoli ni bilo glede tega problemov in od nekdaj spita v svojih posteljah.
Če se ne naspiš in ves čas zbujaš, potem res ni dobro ga imeti ob sebi. Ker se spočiti rabiš tudi ti. Ne vem, jaz sem vedno sedela pri otroku, ko je bil on v svoji posteljici in ga božala dokler ni zaspal. Se mi zdi da je delovalo pomirjujoče, je pa včasih trajalo nekaj časa. Čeprav je hči bolj nezahtevna kar se tega tiče – daš ji flašo in greš ven, pa načeloma sama zaspi.

Fizioterapevti in razvojni zdravniki odsvetujejo podlaganje.

Bom povedala izkušnjo od prvega sina – je menjal način uspavanja vsaj 8 x, tako da, kar je osvojil en mesec, morda drug več ni veljalo. Mislim,da tako majhni se ne morejo razvadit… Vedno smo poskušaoli najti način, kako bi najlaže zaspal, res, da nikoli ni spal v najini postelji, smo ga pa enkrat morali držati za roko, drugič božati policu, tretjič puwsitti pri miru… tam pri štirih mesecih samo na rokah…se spomnim, da sem se prav čudila, kako se menjjo navade teh malih bitjec.
Pri hčeri…kot novorojenčica in vse tja do 7. tedna grozni problemi za zaspat. Zaspalaobičajno po polnoči, prvi mesec praviloma ob dveh, treh zjutraj. Smo imeli dnevno na sporedu večerni blues (več o tem si preberi na forumu dojenje). Zaspala je x-krat v najini postelji ter y-krat na trebuhu atija. Samo tako smo jo po več urah vsaj toliko umirili, da smo imeli vsaj 2 x po 2-3 ure zjutraj za spat. Od drugega meseca brez problema zaspi sama v svoji košarici/posteljici.

Nauk: novorojenčka ne moreš razvaditi. Lahko mu samo pomagaš prebroditi začetne težave, da se privadi na življenje v zunanjem svetu.
Aja, še tole…vse tisto smo pri hčeri tudi mi poizkusili. Kupili termofor, ki je ležal v njeni posteljici, da je ne bi odložili v hladno..imela je v bližini glave mojo nesvežo pižamo itd itd….
Pa je čas sam naredil svoje.

tudi jaz!

neprespana,

Najprej se pošteno notranje umiri in naspi. Ne pusti si, da bi ti popolne mame z MON-a nabile dodatne občutke krivde, si jih polna verjetno že brez tega.

Sama dobro veš kako spiš in kako ne moreš spati, torej če si presodila, da otroka ne moreš imeti pri sebi v postelji, naj ti ne pridejo do živega nasveti, da je to edino zveličavni način ustvarjanja bližine med tabo in otrokom. Le kaj ima otrok od neprespane in znervirane mame? (Za moje pojme je že bolje otroka pustiti jokat 5 dni po eno uro, kot pa vseskozi znervirano prisluškovati, kdaj se bo kaj zgodilo, nato pa biti čez dan kot zombi)

Obstaja nekaj trikov, ki so ti jih napisale punce zgoraj in poskusi, skoraj ni vrag, da ne bi kakšen deloval. Najboljši način pa je, da poslušaš svojo intuicijo (ki je zdaj verjeto ne slišiš ali ji ne zaupaš)

Kdaj lahko otroka razvadiš, ne ve nihče, niti popolne mame. Mnenja strokovnjakov so deljena, ti pa najbolje poznaš svojega otroka in ločiš kdaj nekaj resnično rabi in kdaj (samo) sitnari. Spanje otrok pri starših je postalo “moderno” zaradi ponovnega obujanja “naravnega” procesa, kot so ga videli pri primitivnih plemenih, ki otroke nosijo vseskozi s seboj zavite v vrečah. Vendar pa noben od strokovnjakov ni povedal, kaj se zgodi z otrokom, ko mati zanosi in izgubi mleko in/ali na svet priveka nov otrok. Glede na to, da imajo primitivna ljudstva še vedno veliko otrok, po mojem skromnem mnenju, odstavljeni otrok ne more biti prav zelo velik, ko se preseli k drugim otrokom. Kako pa selitev poteka in koliko je joka … no o tem pa stroka molči.

Obilo sreče s tamaučkom in mirno spanje :))

Fizioterapevti in razvojni zdravniki odsvetujejo podlaganje.[/quote]

… koga, novorojenčkov?

… zato ker …

????

nisi bila točna s to tvojo pripombo 🙁

kar naprej se nekaj osvetuje in prepoveduje in zapoveduje!

A jaz imam letošnjega dojenčka doma in ti povem, da je kot novorojenček tako spal, ko je spal sam v posteljici.

Naš 9-mesečnik velik del noči prespi med nama na 140 cm široki postelji. Mogoče se je res NAVADIL najine bližine… Če je pa kdo RAZvajen, sva pa to midva, ker raje spiva vsak na svojih 40-50 cm, kot pa da ga jokajočega še naprej siliva, da spi sam v svoji posteljici.

Fizioterapevti in razvojni zdravniki odsvetujejo podlaganje.[/quote]

… koga, novorojenčkov?

… zato ker …

????

nisi bila točna s to tvojo pripombo 🙁

kar naprej se nekaj osvetuje in prepoveduje in zapoveduje!

A jaz imam letošnjega dojenčka doma in ti povem, da je kot novorojenček tako spal, ko je spal sam v posteljici.[/quote]

Preprosto. Zato, da se lahko vleže kot mu paše, brez da ga vkalupljaš. Poskusi se sama tako zadelat, pa boš videla koliko ti to paše.

Neprespana je tule povprašala za nasvet pa je z izjemo nekaj odgovorov fasala histerično prepucavanje in nadmudrivanje forumskih idelanih oh in sploh mamic. Dajte si drugič za bojišče svoje svete vojne odpreti novo temo….

Neprespana …

Pri prvem otroku, ki je rojen novembra in je ravno tako v tem času pred leti dosegel starost en mesec, je pri nas delovalo, da smo ga odpeljali na en hiter 15-20 min sprehod.

Po povratku smo pustili, da se klimatizira približno 15-30 min, nato pa smo ga skopali (6x tedensko samo v vodi 1x tedensko pa smo ga tudi milili), potem je sledilo dojenje in izdatno crkljanje z uspavenjem in ko je padel, ga tudi odlaganje ni več zbudilo. (je pa bila posteljica dosledno ogreta!)

Pri drugem otroku ni deloval noben trik. Tiste furije, ki tukaj besno zagovarjajo spanje v skupni postelji – no to pri nas ni delovalo. Spal je samo v mojem naročju, če sem sedela, drugi položaji pa mu niso sedli, če sem ga hotel preložiti v drugačno pozo za (skupno) spanje v skupni postelji se je zbudil ravno tako dosledno, kot če sem ga prestavila v posteljico. Ne podnevi ne ponoči ni hotel spati drugače. Jok je bil za vsak moj odhod na WC, vsak obrok, ki sem ga skušala pojesti, 24 ur dnevno, tako da mi žal ni preostalo drugega kot izvesti time out in pač poslušati jok 20-30 min in prenašati paranje srca.

Pa še to … nekateri otroci imajo probleme s spanjem zaradi premočnega sesalnega refleksa in v teh primerih zelo pomaga duda.

p.s. Glede na to, da smo si ljudje zelo različni, imamo tudi zelo različne spalne vzorce in sploh ni res, da lahko otroka poleži in zaduši samo nekdo, ki se drogira. Moja sestra se ne zbudi, pa da s topom streljaš zraven, tudi vse alarme gladko presliši. Ko je bilo potrebno podojiti otroka, jo je moral zbuditi mož, ker sama otrokovega joka ni slišala, čeprav je imel posteljico na njeni strani tik ob postelji.

… koga, novorojenčkov?

… zato ker …

????

nisi bila točna s to tvojo pripombo 🙁

kar naprej se nekaj osvetuje in prepoveduje in zapoveduje!

A jaz imam letošnjega dojenčka doma in ti povem, da je kot novorojenček tako spal, ko je spal sam v posteljici.[/quote]

Preprosto. Zato, da se lahko vleže kot mu paše, brez da ga vkalupljaš. Poskusi se sama tako zadelat, pa boš videla koliko ti to paše.[/quote]

Kolikor je meni znano, se novorojencki ne obracajo in ne spreminjajo lege. Premikajo le rokice in nogice.
Ce ga zadekas in podpres, pa to lahko naredis tudi na tak nacin, da ima rokice proste in da lahko malo tudi nogice premika.

Jaz nisem brala odgovorov ker nimam cajta, povem samo svojo izkušnjo. Prvi NI SPLOH SPAL, dokler ga nisem v obupu vrgla k sebi v posteljo. Takrat se je njegovo spanje šele začelo. nikoli ni bilo posebej prida, ampak vsaj bilo je in mi ni več prišlo na misel, da se matram dalje. Ko sva mu kupila svojo veliko posteljo pri dobrih dveh letih, sva ga izselila in ni bilo težav. Res pa postelja stoji zraven najine, ker imamo prostorsko stisko, ampak mislim, da bo ob selitvi v novo hišo sprejel tudi svojo sobo. Do leta in pol ni dobro spal, potem pa so se začele celonočne. Zdaj je star štiri leta in ponoči globoko spi, razen, kadar je bolan. Ta druga je bila takoj od začetka pri meni, ker sploh nisem poskušala drugače. Lahko pa rečem, da je bila precej trši oreh za celonočno spanje, pa tudi izselitev ni bila tako uspešna in tako gladka, kot pri velikemu. Tretja čez dan z lahkoto spi v svoji posteljici, ponoči pa ne drugače kot pri mami. Nekateri moramo pač čez več faz, ampak se na koncu vse izzide, če si zadaš cilj. Je pa treba poslušat predvsem sebe in ne nas drugih, ker že v eni družini nista dva primerka enaka. Moje opažanje pa je, da eni otroci morda potrebujejo več bližine staršev, kot drugi.

Preprosto. Zato, da se lahko vleže kot mu paše, brez da ga vkalupljaš. Poskusi se sama tako zadelat, pa boš videla koliko ti to paše.[/quote]

Kolikor je meni znano, se novorojencki ne obracajo in ne spreminjajo lege. Premikajo le rokice in nogice.
Ce ga zadekas in podpres, pa to lahko naredis tudi na tak nacin, da ima rokice proste in da lahko malo tudi nogice premika.[/quote]

Seveda se ne obračajo, ker jih vedno zažokamo z nečim da se ne morejo. In ne pomislimo, da bi se drugače lahko. Ker nas tako v porodnišnicah in patronažne napumpajo, a na žalost nimajo pojma o osnovah fizioterapije, kar je velika škoda. In po izkušnjah naše razvojne ambulante niti nočejo kaj o tem vedeti, na žalost.
Tudi tisto da bance kjer otroci v porodnišnici spijo dvignejo, da otrok spi poševno je živa traparija. Poskusite se tako uleči, kako je fajn če te ves čas dol vleče …

Živa traparija??????????? Če dojenček močno poliva se ga rahlo privzdigne in spi na boku! Pa to ni v nobeni povezavi z gibanjem, ampak preprostim dejstvom, da ne vdihne morebitne izbruhane tekočine.

Če dojenček nima težav, spi kot mu paše:)

LP

Nam je pediatrinja v razvojni ambulanti svetovala, da naj dojenčku v prvih mesecih, preden se ne začne sam premikati/obračati v posteljici, za spanje v bočnem položaju zalagamo hrbet in da mu lahko tudi s svitkom podložimo zgodnje koleno. Slednje smo sicer naredili le nekajkrat, ni pa bilo videti, da bi ga kakorkoli oviralo.

Ja, če se ga rahlo privzigne in spi na boku, ni nič narobe. Jaz govorim o bancah v porodnišnici. Si kdaj opazila, kakšen velik naklon ima ko jo privzdigneš? Vsaka čast vsakemu, ki je zmožen tako dobro spati …

Če te moti in ne moreš spati pač vztrajaj z odlaganjem v njegovo posteljo. Mene je pri prvem tudi motilo, pri drugem ne. Sta pa oba imela svoja obdobja, nap. drugi je prve tri tedne dobesedno visel na meni, podnevi in ponoči. Za znoret. Potem kot bi odžagal se je začel dreti in je zaspal samo, če si ga odložil v njegovo posteljo. Tako je bilo do šestega meseca, ko se je plošča spet obrnila. Zdaj pri treh je danes zaspal v moji postelji, v glavnem zaspi in prespi noč v svoji. Sem pa imela na začetku (tudi sedaj imam, da ne pade čez) sneto stranico. Z bratom še ne spi v otroški sobi zato, ker je vsaj 1-3 krat na mesec bolan, torej tehnični razlogi.
Delaj tako kot čutiš, ne poslušaj pametovanja, tako malega otroka ne moreš razvaditi, pa tudi poležati ne. To je bilo pri prvem tudi mene strah.
Je pa ena najlepših trenutkov ko se med spanjem stisneš k njemu. To bom storila tudi zdaj, ker grem počasi spat. To bom ziher pogrešala.

Že zdaj ga ubogate kaj šele bo vi ste starši in vi ste glavni tako kot boste vi naredili in rekli tako bo.Otroško posteljo zraven svoje pa je.Malo ga božajte,naj se nasloni na vašo dlan…Saj se bo navadil.