pred 6leti je mama sestri dala z darilno pogodbo hiso.

ali mi kot sestri pripada nujni delez

Malo preberi po spletu. Vse piše.

Drugače pa da, pripada.

Ce je dala z darilno pogodbo ti pripada nujni delez. Nujni delez je polovica deleza, ki bi ga dedovala. Ce sta dve, potem pomeni polovica polovice ali 25% je nujni delez.

Zakaj pa nujni delež? Če ni oporoke se deli po zakonu, darila se vračajo v dedno maso, kar pomeni 50% delež. Če oporoka je in vse zapuščajo sestri potem govorimo o nujnem deležu.

Najprej mora mama umreti. Potem se ugotovi, kako premoženje ima. Nato se lahko zahteva, da grejo tudi darila v dedno maso. Šele potem se začne računati, če si dobila nujni delež (ki je pri dveh dedinjah 1/4 premoženja).

kaj a zastaralni rok ne obstaja tuki.

mama je umrla.

A ne bi sprejela raje, da je mama dala sestri?  Ne tebi.

ubistvu ne. sem tud jz njen otrok.

ali je pri darilnih tudi zastaralni rok. ali kdo ve

Po mami je potem zapuščinski če je imela še kaj premoženja- denar, druge nepremičnine…. lahko obstajajo tudi dolgovi. Sicer pa pot pod noge in po informacije na sodišče.

Ko so starši meni podarili nepremičnino, se je morala sestra s tem strinjati; enako tudi jaz, ko so njej podarili drugo nepremičnino. Pozanimaj se, če je darilna pogodba v tvojem primeru sploh ok.

Če je mama pametna, je naredila pogodbo o preživljanju in ti ne pripada nič. Nujni delež bi morali izločiti.

A ne obstaja noben rok za kako daleč se gleda nazaj? Če je meni dal oče 20 let nazaj neko parcelo, se ta po nwm 20+ letih še vedno vrača v dedno maso?

Na zapuščinski je potrebno zahtevati vračunanje darila v dedno maso. V kolikor ni oporoke ti pripada tvoj  celotni delež celotne dedne mase.

Kaj pa pogodba o preživljanju? Zavezana sem, da skrbim za namo. V zameno za vse premoženje. Hišo sicer imam svojo, na svoji parceli. A nameravam potem sestri odstopiti določen delež. Je pa ona že dobila stanovanje od staršev.

Predlagam, da spoštuješ pogodbo o preživljanju.

soglasje sorojencev

07.11.2024 ob 09:19

Ko so starši meni podarili nepremičnino, se je morala sestra s tem strinjati; enako tudi jaz, ko so njej podarili drugo nepremičnino. Pozanimaj se, če je darilna pogodba v tvojem primeru sploh ok.

______________

V tem primeru ste sklepali izročilne pogodbe, ne darilnih.

Ne ne, je bila kar darilna pogodba.

Kaj misliš s tem? V bistvu gre za pogodbo o preužitku.

Obdržati si želim hišo staršev in parcelo, na kateri stoji. Kajti prav zraven sva z možem kupila svojo parcelo. Izkazalo se je za odlično potezo. Takoj sem pri mami. Lahko jo grem pogledat pred službo, po službi, ni nobenih organizacijskih težav, ko je treba v njeni hiši kaj postoriti ali okoli. Ima pa še eno nepremićnino, sicer v nekaj manjši vrednosti. To pa se mi zdi prav, da potem prejme sestra.

To sem rekla že notarju, pa je rekel, da je bolje, da gre v pogodbi vse meni, da se potem itak lahko odločam, a vmes se lahko zgodi veliko stvari in da naj bo tako.

Pri darilni pogodbi se morata strinjati darovalec in obdarjenec, ni potrebe po strinjaju ostalih.

Pri izročilni je drugače, ker gre za razdelitev premoženja in izročitev le-tega. Od drugih pogodb se izročilna pogodba (darilne pogodbe, pogodbe o dosmrtnem preživljanju, preužitne pogodbe) razlikuje predvsem po tem, da se lahko sklepa le med izročiteljem in njegovimi potomci, posvojenci in njihovimi potomci. Pri tem mora biti izpolnjen pogoj, da se morajo z izročilno pogodbo strinjati vsi, ki bi s tako pogodbo lahko pridobili določene koristi, torej vsi izročiteljevi potomci, ne glede na to ali pogodba vključuje le enega izmed njih ali vse.

Pri pogodbi o preužitku niso zahtevali nobenih drugih oseb.

Odgovarjala sem @soglasje sorojencev, ki omenja darilno pogodbo. Nisem pisala o pogodbi o preužitku.

p.s. Iz mojega teksta (če ste ga pred komentiranjem prebrali) jasno izhaja, da pri pogodbo o preužitku ni pogoj, da se mora s pogodbo strinjati kdorkoli drug razen darovalec in obdarjenec.

Ne vem, no, a je tako nerazumljivo napisano?

Tudi pogodbo o preužitku se da izpodbijati. Rabiš pa trdne dokaze in seveda veliko njih. Banalni primer, če oseba izve, da ima raka in ne bo več dolgo in sklene pogodbo o preužitku se ve, da je to naredila namerno. Drugi primer, če ima 3.000€ pokojnine oz. prihodkov  bi si lahko privoščila pomoč na domu ne pa prenesla milijon vredno premoženje na samo enega člana družine in podobno.