NUJNO!!! OBRAČUNAVANJE PLAČE
Kolikor je meni znano je BRUTO plača z prispevki. Iz tega dobiš NETO, h kateremu prišteješ še potne stroške in nadomestilo za prehrano. Vsaj tako je pri nas – in tudi pri mojem možu.
LP
Malica in prevoz se štejeta posebej. Med ostale dodatke pa se šteje dodatek za minulo delo, razne stimulacije in podobno… Od teh dodatkov se plačujejo tudi prispevki na in iz bruto. Od malice in prevozov pa se prispevki ne plačujejo in so na plačili listi tudi prikazani ločeno. Če je v podjetju vse tako kot mora biti, bi morala dobiti 160.000 SIT bruto plače in poleg še prevoz (najmanj 60{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vrednosti avtobusne karte*število dni, ki si v službi*2) in malico (738 SIT/dan).
Nadomestila za prevoz na delo in prehrano med delom so določena s kolektivnimi pogodbami za posamezno panogo. Sicer pa se ta nadomestila določijo lahko tudi s pogodbo o zaposlitvi, ki ne sme biti v nasprotju s kolektivno pogodbo. Žal sedaj nimam pri roki Zakona o delovnih razmerjih, da bi pogledala, če te stvari kaj ureja ta zakon. Pojdi na “najdi.si” in poišči ta zakon.
Sicer je pa tako, da prevoz na delo in prehrana med delon NIKAKOR ni del bruto plače. Od tega se ne plačujejo prispevki in dohodnina, razen če ne presežejo z zakonom določenih zneskov (to pa je sedaj okoli 1.000.- sit dnevno za prehrano in prevoz največ v višini cene prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi ali 15{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} cene 95-oktanskega bencina na km – delodajalec pa lahko določi manj, vendar ne manj, kot piše v kolektivni pogodbi).
To delodajalci kar pogosto delajo, da rečejo: toliko na mesec z vsemi dodatki in pika! Prav pa ni. Potem se mora pa človek sam odločiti: ali boš delal pod takimi pogoji ali ne. Odvisno od tega, ali ima delodajalec na izbiro dovolj ljudi ali te rabi in zato lahko kaj izpogajaš. Zakon o delovnih razmerjih določa za razne zadeve tudi kazni, ampak mislim, da neupoštevanje izplačila tovrstnih stroškov niso sankcionirana (kot rečeno, sedaj zakona nimam pri roki). Je pa iztožljivo vse, kar mora delodajalec izplačati po kolektivni pogodbi, pa tega ne stori.
Reci, naj ti izračunajo, koliko boš imela neto in koliko znašajo dodatki. Iz plačilne liste ti bo potem jasno, kakšno plačo imaš. Lep pozdrav!
Zakon o delovnih razmerjih pravi o:
3. PLAČILO ZA DELO
126. člen
(vrsta plačil)
(1) Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca.
(2) Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
(3) Za čas odmora med dnevnim delom prejme delavec plačilo, kot če bi delal.
127. člen
(osnovna plača, delovna uspešnost, dodatki)
(1) Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
(2) Delovna uspešnost delavca se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
(3) Dodatki se določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo.
(4) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
128. člen
(višina dodatkov)
(1) Delavcu pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa:
– za nočno delo,
– za delo preko polnega delovnega časa,
– za delo v nedeljo,
– za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.
(2) Višina dodatkov iz prejšnjega odstavka se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
(3) Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
(4) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
129. člen
(dodatek za delovno dobo)
(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo.
(2) Višina dodatka za delovno dobo se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.
130. člen
(povračila stroškov v zvezi z delom)
(1) Delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.
(2) Če višina povračila stroškov iz prejšnjega odstavka ni določena s kolektivno pogodbo s splošno veljavnostjo, se določi z izvršilnim predpisom.
131. člen
(regres)
(1) Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.
(2) Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.
(3) S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
(4) V primeru, da ima delavec pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.
132. člen
(odpravnina ob upokojitvi)
(1) V primeru upokojitve pripada delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
(2) Delavec ni upravičen do odpravnine po prejšnjem odstavku, če ima pravico do odpravnine po 109. členu tega zakona in v primeru, če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine po 109. členu tega zakona oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine po prejšnjem odstavku.
133. člen
(enako plačilo žensk in moških)
(1) Delodajalec je dolžan za enako delo in za delo enake vrednosti izplačati enako plačilo delavcem, ne glede na spol.
(2) Določila pogodbe o zaposlitvi, kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta delodajalca, ki so v nasprotju s prejšnjim odstavkom, so neveljavna.
134. člen
(plačilni dan)
(1) Plača se plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca.
(2) Plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja.
(3) Če je plačilni dan dela prosti dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan.
(4) Delodajalec je dolžan pisno predhodno obvestiti delavce o plačilnem dnevu in vsakokratni spremembi plačilnega dne.
(5) Morebitna plačila v naravi se zagotavljajo na v pogodbi o zaposlitvi dogovorjen način, glede na vrsto dela in obstoječe običaje.
135. člen
(kraj in način izplačila plače)
(1) Delodajalec je dolžan delavcu izplačati plačo do konca plačilnega dne na običajnem izplačilnem mestu.
(2) Če se plača izplačuje preko bančnega računa delavca ali na drug brezgotovinski način, mora biti delavcu plača na razpolago na določen plačilni dan, razen če se stranki ne dogovorita drugače.
(3) Delodajalec je dolžan izdati delavcu ob vsakem izplačilu plače ter do 31. januarja novega koledarskega leta pisni obračun plače in nadomestila plače za plačilno obdobje oziroma za preteklo koledarsko leto, iz katerega sta razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov.
(4) Stroški v zvezi z izplačevanjem plače bremenijo delodajalca.
136. člen
(zadrževanje in pobot izplačila plače)
(1) Delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, so neveljavna.
(2) Delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila.
(3) Delavec ne more dati soglasja iz prejšnjega odstavka pred nastankom delodajalčeve terjatve.
137. člen
(nadomestilo plače)
(1) Delavec ima pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(2) Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(3) Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(4) Če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(5) Delodajalec izplača v breme drugega zavezanca nadomestilo plače tudi v drugih primerih, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom.
(6) Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} minimalne plače.
(7) Če s tem zakonom, drugim zakonom ali posebnim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. V kolikor delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel vsaj ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini minimalne plače.
(8) V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
(9) Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.
138. člen
(nastanitev med delovnim razmerjem)
Če ima po pogodbi o zaposlitvi delavec dogovorjeno nastanitev kot obliko plačila, ima pravico do nastanitve ves čas trajanja delovnega razmerja, kot tudi v času, ko ne opravlja svojega dela in ima pravico do nadomestila plače.
139. člen
(udeležba pri dobičku)
Delavec in delodajalec se lahko dogovorita, da ima delavec pravico do deleža dobička. Ta delež se določi na osnovi dobička v poslovnem letu, izračunan v skladu z zakonom.
140. člen
(plačilo pripravnikom)
(1) Delavec pripravnik ima pravico do plače najmanj v višini 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} osnovne plače za delovno mesto oziroma vrsto dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik in do drugih osebnih prejemkov.
(2) Plača pripravnika ne sme biti nižja od minimalne plače, določene z zakonom.
Živjo!
Tukaj si lahko izračunaš neto (skupaj za izplačilo)…. enih 108.000 ti znese.
http://www.cvetka.si/izracun-avtorske.htm
Pa še prehrana in prevoz posebej, kot so ti povedali ostali.
Pa srečno!
Kati