Ob vseh obljubah glede nujnega varstva otrok zdravstvenih delavcev doslej ni bilo storjenega NIČ.

Od kje ministrici podatki, da bi naj 95{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} staršev uredilo varstvo nimam pojma (verjetno je mišljeno 95{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vseh staršev in ne tistih, ki nujno varstvo potrebujemo, kar je oprostite navadna demagogija)

Zadnjič smo prejeli klic iz vrtca, da se nujno varstvo na domu poskuša urediti med njihovimi vzgojiteljicami, da pa je predpogoj podpis izjave, da OSEBNO odgovarjamo, če se le ta naleze (btw po zakonu o nalezljivih boleznih je kazen za prenos nalezljive bolezni do 8 let zapora!)

Druga možnost, ki nam jo ponujajo so prostovoljci študenti, ki naj bi prišli k nam domov in mi pazili dva malčka (2 in 4 leta)?! Ja to so ti isti študenti, ki jih trenutno vidimo popivat za vsakim vogalom.

Poleg tega koliko popolnih tujcev bi vi spustili v svoje stanovanje in jim slepo zaupali dva malčka?

Seveda se lahko pri tem (zdravstveni delavci smo za okužbo visoko tvegana populacija in otroci slovijo kot kronični prenašalci) naleze tudi ta študent in potem le-ta naleze svojo mamo/babico in na koncu nas spet toži?!

Da ne omenjam, da so naši otroci že sedaj pod velikim stresom, saj se jim življenje spreminja na dnevni bazi, poleg tega pa se kljub vsemu trudu tudi najin strah in tesnoba prenaša nanje. Najina otroka naprimer res nikoli nista spala v najini postelji, sedaj pa se priplazita k nama večino noči… In v tem naj ju pustiva sama z neznanci?!

Zavedava se najine odgovornosti v času, ki nas čaka, vseeno pa imava tudi kot starša prav tako odgovornost do svojih otrok kot vsi ostali starsi in v kolikor jim država ni sposobna zagotoviti dostojnega varstva, bo pač eden od naju ostal doma, ker trenutno jaz boljše možnosti ne vidim.

Pri starih starših namreč ne smejo biti, oba sva edinca, večina ožjih prijateljev pa se dela vsaj od doma ali pa so prav tako v zdravstvu.