oba starša imata odličen rodovnik, mladički brez

Rabimo zakon, ki bi podobno nategovanje primerno kaznoval.

Link umaknjen.

Se strinjam. Oglaševanje psov brez rodovnika kot “čistokrvni brez rodovnika” bi moralo biti zakonsko prepovedano. Prav tako bi moralo bit prepovedano oglaševanje psov brez rodovnika kot določena pasma. Dotični zavajalci bi tako morali svoj oglas nasloviti kot: prodajamo mešance.

Ce imata oba starsa rodovnik, zakaj so deca brez? Zakaj to niso uredili?

Starša sicer lahko imata odličen rodovnik, ni pa rečeno, da imata ali sploh lahko dobita vzrejno dovoljenje. Vsak, ki se samo malce spozna, bi takoj postal pozoren (dedne bolezni, agresija, bolj izjemoma napake pri zobovju). Ampak pri nas se bo že kdo našopiril, da ne misli razstavljati in ne rabi rodovnika, mladički bodo pa poceni …

Verjetno eden od staršev nima vzrejnega dovoljenja (genske napake). Lahko pa tudi, da ga nimata in vzreditelji ne praičakujejo, da bo kdo hotel videt dejanski papir.

Če hočeš, da imajo mladički rodovnik, ni dovolj, da imata oba starša rodovnik! Potrebno je, da tako mama kot oče mladičkov opravita vzrejni pregled in za pasmo predpisane teste (npr. teste za kolke, oči, srce,… rentgeni, genetski testi,…). Če kateri od staršev ne opravi vzrejnega pregleda (ima na primer dedno okvaro kolkov), mladički torej ne dobijo rodovnika, obstaja pa seveda velika verjetnost, da “dobijo” okvaro kolkov… Če imata oba starša rodovnik in vzrejno dovoljenje, dobijo VSI mladički v leglu prijavljenem na Kinološki zvezi rodovnik. Tudi, če je mladičkov 15, od tega trije zeleni in pet s po dvema repoma. Seveda pa ti mladički z “napakami” kljub temu, da imajo rodovnik, ne bodo dobili vzrejnega dovoljenja in njihovi potomci zato ne rodovnika…

Pri mladičkih brez rodovnika, katerih oba starša imata rodovnik, je zame najbolj zaskrbljujoče ZAKAJ starša nimata vzrejnega dovoljenja. Kaj je torej tisto, zaradi česar se z njima NE SME vzrejat. Kaj je torej tisto, kar bodo z veliko verjetnostjo podedovali mladički… Ali gre zgolj za napake lepotne narave (npr. malo prevelik ali premajhen starš, mogoče nekaj dlake napačne barve,…) ali za veliko bolj resne težave (kot so na primer okvare srca, kolkov, oči,…).

vedno sem jezna, ko berem o rodovnikih in kakšna garancija da je to, da bo pres zdrav in vse v najboljšem redu. pa ni res, tudi rodovniški pes je lahko zelo bolan in so z njim zelo težave. garancije ni, imaš pač srečo ali ne…imamo psa, čigar starša sta bila z rodovnikom in oh in sploh, njun mladiček pa je brez papirja, ker se tega pač niso več šli. smo se pogovorili in vzeli na riziko, da je pač brez papirjev in danes je star 10 let in ena sama sreča ga je in nas z njim, nobenih težav, res pa je, da zanj skrbimo kot dobri gospodarji, enako srečo želim vsem, pa naj gre za rodovnik ali brez, naj bo prva izbira raje ta, da gre pes res v prave roke in ne k nekomu, i ga bo kmalu zavrgel, mene bolj to skrbi kot pa rodovniki gor ali dol!!! Ni garancije za ljudi, če je dobre je dobre, če je slab je slab, enako velja za vse ostalo, torej, kaj ti bo en papir, garancije ni, poznam kar nekaj ljudi, ki so šli celo skoraj na koenc sveta po psa z ne vem kakim rodovnikom, plačali zanj kot za žafran in po dvem mesecih se je začelo, komaj je preživel, da ne omenjam koliko so plačevali veterino in še in še so podobni primeri…

No, ko je toliko štorij, kako je kdo kupil rodovniškega psa, ki mu je zbolel – tudi jaz sem kupila rodovniško psičko, nobenih težav, 14 let ima in kaže, da bo še kar nekaj časa z mano.
Kar se pa rodovnika in garancije tiče – rodovnik seveda ni garancija, saj pes ni pralni stroj :).

Nihče ne trdi, da je rodovnik garancija, da pes ne bo bolan! Ampak pri psu z rodovnikom veš vsaj, da so bili starši, stari starši,… brez določenih boleznih. Lahko se pozanimaš ali je bilo v preteklih leglih kaj mladičev z dednimi boleznimi, ali je bilo v leglih staršev kaj mladičev z boleznimi itd… Pri mladičkih brez rodovnika pa ne moreš tega raziskovat. Če imata starša rodovnike, lahko sicer pogledaš kako je bilo v tisti generaciji z boleznimi. In če ti lahko lastniki mame in očeta tvojega potencialnega mladička pokažejo še vse teste njihovih psov in sta oba starša res brez bolezni, potem rodovnik kot kos papirja res ni važen… Kljub zdravju staršev in starih staršev, ter vseh stricev in njihovih potomcev, pa se seveda lahko zgodi, da bo naš kuža bolan. Vendar je verjetnost za to vseeno mnogo manjša, kot, če je v družini že kar nekaj psov z boleznimi… Ali pa če sploh ne vemo, kako je z zdravjem sorodnikov… Loterija…

Seveda rodovnik ni garancija. Ima pa mladič z rodovnikom starše, ki so vzrejni pregled opravili, mladič brez rodovnika pa starše, ki vzrejnega pregleda niso opravili. In običajno je tako, da je večja verjetnost težav z mladičkom pri slednjih.
Jaz vem npr. za eno, ki prodaja nerodovniške mladičke iz kombinacije, da mamo pari z njenim sinom. Seveda tega kupcem ne bo priznala, ampak jim bluzi, da je oče s Češke in ima rodovnik. Ampak kupci so vsi srečni, ker dajo 200 evrov manj, poznam pa najmanj tri naivneže, ki imajo s psom zdaj velike težave. En ima izrazite težave z alergijami, en je netipično majhen kuža, en ima pa čisto čudno dlako in težje hodi, ker ima nekaj s kostmi.
Tako da ja, vsak se odloči zase kakšnega psa bo vzel in vsak sprejme riziko. Tudi na loteriji lahko včasih zadaneš.

Če rodovnik ni nobena garancija, kaj potem šele, če rodovnika sploh ni.

Rodovniška vzreja je poleg tega po nekih pravilih, samica ne sme prevečkrat kotiti, mladiči so pregledani, primerno oskrbovani. Brez rodovnika se lahko dogaja vse sorte. Ne verjamem v frazo “ker se lastniki tega niso šli” … že sami dobro vedo, zakaj se tega niso šli.
Imam soseda, ki je imel zelo dobro rodovniško psičko, pa ni našel primernega rodovniškega samca zanjo. A ljudje so pritiskali, da bi imeli njegove mladiče in na koncu se je že poigraval z mislijo, da bi jo paril mimo kinološke zveze, torej brez papirjev. A si je premislil. Ne gre samo za njegovo psico in ljudi, ki bi imeli njenega mladiča, ampak tudi za pasmo in odgovornost za vse mladiče, ki bi jih predal drugim. Ti ljudje bi se hvalili s psom “rodovniških staršev” in tako se potem pasma počasi, a vztrajno kvari.
Tako da zame taki “vzreditelji” tudi niso v redu.

Aja, jaz imam mešanko iz zavetišča. In dokler bo še kje kak pes v zavetišču, bom imela azilaše, čeprav bi rada imela čisto določeno pasmo. Ampak saj bi rada imela tudi novega poršeja, pa ne morem kupiti niti rabljenega, na primer.

Mama si je pred leti na bolhi kupila čivavo, da bi ji delala družbo zdaj ko je v pokoju. Čistokrvni brez rodovnika, kvalitetno leglo, starši potomci razstavnih šampijonov itd naj bi se oglaševalo na spletni strani. Po telefonu so ji rekli, da mladiči rodovnika nimajo, ker je izdaja samega papirja strošek in da bi se dalo, če rodovnik želi to urediti za višjo ceno. Mama rodovnika ni zahtevala, ob prevzetju psa niti ni videla staršev. Za psa je plačala 600 eur. Pri 6ih letih je psička umrla zaradi težav s srcem. Poleg tega ko je odrasla niti ni bila videti kot čivava. Velika je bila skoraj kot moj japonski špic.

Jaz imam pa mešanko. Sem jo dobila slepo na eno oko (mogoče že od rojstva slepa, ne vem). Ampak niti pomislila nisem na to, da jo ne bi imeli.

Sicer pa, kljub temu, da je kaj vem kaj sve se skrižalo pri njenih prednikih, ima pa zelo lepo, valovito, svetlečo črno dlako. Pa čisto podredljiva je. Miroljubna. In izredno vesela vsakega našega ukvarjanjo z njo.

Problem je, da v zavetiščih ni dovolj mešancev manjše rasti. Veliko ljudi, ki nimajo možnosti imeti velikega psa bi si želeli posvojiti majhnega mešančka. Na sprehodu velikokrat srečam ljudi z čistokrvnimi psički brez rodovnika, pa mi pokosto rečejo, da so dolgo iskali po zavetiščih, potem pa pač našli enega ugodnega na bolhi za 300 eur. Zavetišča bi jih lahko začela uvažat iz republik bivše juge, kjer jih kar mrgoli po ulicah, tako kot hre vozijo iz španije in irske.

Ampak ni nujno, da ima pes brez vzrejnega dovoljenja genske napake…za to je dovolj že npr. nepravilna obarvanost. Naša ima npr. rodovnik in starše šampione, vzrejnega dovoljenja pa ni dobila, ker je malo preveč bela, ni po predpisih. Smo jo itak stelirizirali…je nimamo za vzrejo

Ja, in? A zdaj je pa bolj pomembno, da je pes zdrav in brez problemov, kot človek? Kje je pa garancija ja človeškega mladiča, da bo z njim vse v redu in bo brez dednih bolezni, podedovane ali pridobljene agresije po starših itd.? Če za otroka nimaš nobene garancije, zakaj bi morali nujno imeti za psa nek rodovnik, zaradi katerega naj bi bil pes bolj zdrav? Sploh je pa splošno jasno, da so mešanci bolj zdravi od rodovniških psov, ker je manjša možnost podedovanih slabih genov.

Kaj torej tako paničarite glede psov, ko vam v isti sapi dol visi, koliiko garancije ima vaš otrok, da bo zdrav?

Pa ljudje božji , kaj se vi greste s temi rodovniškimi psi?
Sem imela že mešance in sedaj imam maltežana brez rodovnika. Videla sem njene starše in to mi je bilo dovolj. kako lepo so skrbeli za male psičke, pa tudi mamica je bila kljub temu, da jih je bilo 5 lepo negovana, dodajali so jim mleko, da mamica ne bi bila preveč izčrpana.
Moji psi tudi mešanci so vsi živeli najmanj 12 let.
Če za psa lepo skrbiš , je res majhna možnost, da se mu kaj zgodi.
In še eno vprašanje:
Starši , ki posvojijo otroka in gredo ponj v sirotišnico , tudi iščejo njegov rodovnik ali kaj? Saj ne veš kakšen genski material nosi otrok in ravno tako ga vzljubiš , ga imaš rad in skrbiš zanj, kot bi mu bili biološki starši. Tako da razmislite malo…

Problem je, da v zavetiščih ni dovolj mešancev manjše rasti. Veliko ljudi, ki nimajo možnosti imeti velikega psa bi si želeli posvojiti majhnega mešančka. Na sprehodu velikokrat srečam ljudi z čistokrvnimi psički brez rodovnika, pa mi pokosto rečejo, da so dolgo iskali po zavetiščih, potem pa pač našli enega ugodnega na bolhi za 300 eur. Zavetišča bi jih lahko začela uvažat iz republik bivše juge, kjer jih kar mrgoli po ulicah, tako kot hre vozijo iz španije in irske.[/quote]

Bla bla bla, to rečejo, ker morajo nekaj reči, ker ne znajo stati za svojo odločitvijo.
V zavetiščih po Sloveniji je v vsakem danem momentu čisto dovolj majhnih psov, sicer pa razen za ekstremno velike pse ne rabiš prav dosti več kot za majhnega psa. Prej je lahko problem avto.

In še enkrat, zakaj rodovnik in zakaj ne dvoriščna “čistokrvna vzreja” – ker je slednja povezana z mučenjem psov. Če se misliš iti vzrejo, se jo pojdi po pravilih.
Primerjat človeka in psa je pa tudi neumno, ker se ljudje zaenkrat ne parimo tako, da bi iz nas nastajale podrase z želenimi lastnostmi, medtem ko bi neželene izginjale. So bili poskusi, pa se niso dobro končali.

primer: v družini imamo mišično atrofijo,bratec umrl pri komaj 20 letih,da ne govorim kakšno življenje je to. Že sam prehlad,ga je prikoval v bolnico za par mesecev.
JAZ sem se šla testirati,da vidim,če imama gen in ga lahko prenašam na svoje otroke. In če bi ga imela,otrok ne bi imela.

Za genetske bolezni se da lahko vsak testirati,pravtako ,če so v družini rak ipd veš,da ima tvoj otrok lahko itn.
za ostale bolezni,pač pridejo ,nimaš vpliva.

Ijn ne primerjaj psa z otrokom.Tipična monovka

Možnosti nimajo veze z genetskimi bolezni.
Poznam eno,ki so tudi imele kao rodovniške pse brez rodovnika.
Oba starša sta imela napako na srcu in sta jo predajala naprej mladičem ja ,saj so neketere pereživeli 12 let ,ampak ne kvalitetno in tudi strške z tabletami,prehrano ….. Itak monovke jamrate kako je vse drago

Če hočeš, da imajo mladički rodovnik, ni dovolj, da imata oba starša rodovnik! Potrebno je, da tako mama kot oče mladičkov opravita vzrejni pregled in za pasmo predpisane teste (npr. teste za kolke, oči, srce,… rentgeni, genetski testi,…). Če kateri od staršev ne opravi vzrejnega pregleda (ima na primer dedno okvaro kolkov), mladički torej ne dobijo rodovnika, obstaja pa seveda velika verjetnost, da “dobijo” okvaro kolkov… Če imata oba starša rodovnik in vzrejno dovoljenje, dobijo VSI mladički v leglu prijavljenem na Kinološki zvezi rodovnik. Tudi, če je mladičkov 15, od tega trije zeleni in pet s po dvema repoma. Seveda pa ti mladički z “napakami” kljub temu, da imajo rodovnik, ne bodo dobili vzrejnega dovoljenja in njihovi potomci zato ne rodovnika…

Pri mladičkih brez rodovnika, katerih oba starša imata rodovnik, je zame najbolj zaskrbljujoče ZAKAJ starša nimata vzrejnega dovoljenja. Kaj je torej tisto, zaradi česar se z njima NE SME vzrejat. Kaj je torej tisto, kar bodo z veliko verjetnostjo podedovali mladički… Ali gre zgolj za napake lepotne narave (npr. malo prevelik ali premajhen starš, mogoče nekaj dlake napačne barve,…) ali za veliko bolj resne težave (kot so na primer okvare srca, kolkov, oči,…).[/quote]

Ok, to razumem in sem predvidevala, da je tako. Ampak v oglasu pise, da sta starsa odlicna, torej sklepam, da z njima ni nic narobe. Je vzrejno dovoljenje tako drago, da ga nekateri zato ne dajo delat? Je mozno, da kupec mladicka placa vzrejno dovoljenje naknadno in se rodovnik uredi? Jasno mi je, da rodovnik ni neka garancija za zdravega psa in da tudi nerodovniski pes ni garancija, da bo bolan, a ce nekdo oglasuje odlicne starse, me res cudi, da so brez rodovnika.
Sprasujem cisto iz informativnega stalisca, mi imamo mesanko in nimamo namena vzeti se enega psa in tudi ce bi kdaj v bodoce, bi vzeli mesancka, me pa zanima kako to poteka, zato sprasujem.

Če hočeš, da imajo mladički rodovnik, ni dovolj, da imata oba starša rodovnik! Potrebno je, da tako mama kot oče mladičkov opravita vzrejni pregled in za pasmo predpisane teste (npr. teste za kolke, oči, srce,… rentgeni, genetski testi,…). Če kateri od staršev ne opravi vzrejnega pregleda (ima na primer dedno okvaro kolkov), mladički torej ne dobijo rodovnika, obstaja pa seveda velika verjetnost, da “dobijo” okvaro kolkov… Če imata oba starša rodovnik in vzrejno dovoljenje, dobijo VSI mladički v leglu prijavljenem na Kinološki zvezi rodovnik. Tudi, če je mladičkov 15, od tega trije zeleni in pet s po dvema repoma. Seveda pa ti mladički z “napakami” kljub temu, da imajo rodovnik, ne bodo dobili vzrejnega dovoljenja in njihovi potomci zato ne rodovnika…

Pri mladičkih brez rodovnika, katerih oba starša imata rodovnik, je zame najbolj zaskrbljujoče ZAKAJ starša nimata vzrejnega dovoljenja. Kaj je torej tisto, zaradi česar se z njima NE SME vzrejat. Kaj je torej tisto, kar bodo z veliko verjetnostjo podedovali mladički… Ali gre zgolj za napake lepotne narave (npr. malo prevelik ali premajhen starš, mogoče nekaj dlake napačne barve,…) ali za veliko bolj resne težave (kot so na primer okvare srca, kolkov, oči,…).[/quote]

Ok, to razumem in sem predvidevala, da je tako. Ampak v oglasu pise, da sta starsa odlicna, torej sklepam, da z njima ni nic narobe. Je vzrejno dovoljenje tako drago, da ga nekateri zato ne dajo delat? Je mozno, da kupec mladicka placa vzrejno dovoljenje naknadno in se rodovnik uredi? Jasno mi je, da rodovnik ni neka garancija za zdravega psa in da tudi nerodovniski pes ni garancija, da bo bolan, a ce nekdo oglasuje odlicne starse, me res cudi, da so brez rodovnika.
Sprasujem cisto iz informativnega stalisca, mi imamo mesanko in nimamo namena vzeti se enega psa in tudi ce bi kdaj v bodoce, bi vzeli mesancka, me pa zanima kako to poteka, zato sprasujem.[/quote]
Si ti mogoče že videlča v oglasu da bi pisala,starša imata srčno napako itn ?

vzrejni pregled je med 20 in 50 e

Ok, to razumem in sem predvidevala, da je tako. Ampak v oglasu pise, da sta starsa odlicna, torej sklepam, da z njima ni nic narobe. Je vzrejno dovoljenje tako drago, da ga nekateri zato ne dajo delat? Je mozno, da kupec mladicka placa vzrejno dovoljenje naknadno in se rodovnik uredi? Jasno mi je, da rodovnik ni neka garancija za zdravega psa in da tudi nerodovniski pes ni garancija, da bo bolan, a ce nekdo oglasuje odlicne starse, me res cudi, da so brez rodovnika.
Sprasujem cisto iz informativnega stalisca, mi imamo mesanko in nimamo namena vzeti se enega psa in tudi ce bi kdaj v bodoce, bi vzeli mesancka, me pa zanima kako to poteka, zato sprasujem.[/quote]
Si ti mogoče že videlča v oglasu da bi pisala,starša imata srčno napako itn ?

vzrejni pregled je med 20 in 50 e[/quote]

Nisem. Ne spremljam oglasov.
Ok, torej pregled niti ni drag.
Ga je pa mozno opraviti naknadno? Ko so ze mladici?
Na vzrejnem ne-dovoljenju pise, zakaj pes ne ustreza? Ker ce je samo zaradi barve, potem to ni neka huda napaka.

Huda napaka, kar se zdravja tiče morda res ne, vendar so vzrejna dovoljenja izdana zato, da se varujejo zahtevane lastnosti pasme. In če je v opisu pasme navedeno, da ima pes lahko največ 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} bele dlake, potem je to to. Njegovi potomci bodo sicer zdravi, vendar ne bodo imeli lastnosti, ki jih zahteva pasma. Torej z njimi, kot pasemskimi psi nimaš kaj početi. Saj tudi prevelika višina ni kaka huda napaka pa tak pes tudi ne dobi vzrejnega dovoljenja, ker pač ne paše v okvire pasemskih lastnosti. Tako nekako. Seveda gre tudi za preprečevanje prenosa genetskih bolezni pa nepravilne rasti čeljusti, pa displazije kolkov. Ampak pes s škarjastim ugrizom in recimo blažjo displazijo kolkov lahko prav lepo živi, ne rabi ne vem koliko veterinarja, ne more biti pa predstavnik čiste pasme. V tem je logika.