OBČINA LJ, PROSILCEM ZA AZIL ODSTOPILA STANOVANJA NA VIČU
Oseba z mednarodno zaščito lahko po prejemu odločbe, s katero pridobi ta status, v azilnem domu biva še 15 dni, nato pa se lahko za največ leto dni od dneva pridobitve statusa nastani v kateri od integracijskih hiš ali drugih nastanitvenih kapacitetah urada. Nastanitev si lahko uredi tudi na zasebnem naslovu.
Osebe s statusom mednarodne zaščite, ki imajo status dijaka ali študenta so upravičene do nastanitve v dijaških in študentskih domovih pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Integracijska hiša
Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov upravlja z integracijskima hišama v Ljubljani in Mariboru. Oseba z mednarodno zaščito si z nastanitvijo v eni izmed integracijskih hiš olajša prehod iz azilnega doma, se lažje posveti učenju slovenskega jezika in si brez časovne stiske poišče ustrezno zasebno nastanitev. Za nastanitev v integracijski hiši mora oddati ustrezno vlogo. Stroške nastanitve v integracijski hiši krije urad, ostale življenjske stroške pa oseba z mednarodno zaščito krije same. Oseba mora spoštovati hišni red, ob hujših kršitvah se jo lahko preseli ali se ji odpove nastanitev. V primeru združevanja družine imajo pravico do bivanja v integracijski hiši tudi družinski člani osebe z mednarodno zaščito.
Po preteku 12 mesecev od pridobitve statusa lahko oseba z mednarodno zaščito v primeru utemeljenih razlogov zaprosi za podaljšanje nastanitve v integracijski hiši za največ šest mesecev. O prošnji odloča posebna komisija.
Na januarski izredni seji občinskega sveta v Dravogradu je državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic svetnikom predstavil informacije in ukrepe, povezane z reševanjem problematike prebežnikov in prosilcev za mednarodno zaščito. Pri tem je povedal, da bi jih lahko nastanili tudi v dveh državnih stanovanjih v Dravogradu.
Svetniki so na seji zahtevali boljšo obveščenost o načrtih države glede morebitne nastanitve oseb z mednarodno zaščito v svojem kraju, predstavniki občine pa so izpostavili, da bi stanovanji zaradi pomanjkanja praznih stanovanj v občini potrebovale tudi družine v občini. Zato je občina nato poslala vlogo za najem stanovanj ministrstvu za javno upravo (MJU), ki upravlja omenjeni državni stanovanji v Dravogradu.
MJU je nato občino obvestil, da sta stanovanji uvrščeni v potencialni nabor stanovanj za nastanitev oseb z mednarodno zaščito, pri čemer “trenutno ni izgledov, da bosta stanovanji uporabljeni za ta namen”.
Na MJU-ju so zdaj pojasnili, da so v začetku tedna prejeli klic zainteresirane osebe, ki so ji trisobno stanovanje ponudili s profitno mesečno najemnino 185 evrov za dobo enega leta. O najemu bo stanovanjska komisija odločala predvidoma v prihodnjem tednu, so pojasnili na ministrstvu.
dddddddd227, 04.10.2023 ob 19:05
Oseba z mednarodno zaščito lahko po prejemu odločbe, s katero pridobi ta status, v azilnem domu biva še 15 dni, nato pa se lahko za največ leto dni od dneva pridobitve statusa nastani v kateri od integracijskih hiš ali drugih nastanitvenih kapacitetah urada. Nastanitev si lahko uredi tudi na zasebnem naslovu.
Osebe s statusom mednarodne zaščite, ki imajo status dijaka ali študenta so upravičene do nastanitve v dijaških in študentskih domovih pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Integracijska hiša
Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov upravlja z integracijskima hišama v Ljubljani in Mariboru. Oseba z mednarodno zaščito si z nastanitvijo v eni izmed integracijskih hiš olajša prehod iz azilnega doma, se lažje posveti učenju slovenskega jezika in si brez časovne stiske poišče ustrezno zasebno nastanitev. Za nastanitev v integracijski hiši mora oddati ustrezno vlogo. Stroške nastanitve v integracijski hiši krije urad, ostale življenjske stroške pa oseba z mednarodno zaščito krije same. Oseba mora spoštovati hišni red, ob hujših kršitvah se jo lahko preseli ali se ji odpove nastanitev. V primeru združevanja družine imajo pravico do bivanja v integracijski hiši tudi družinski člani osebe z mednarodno zaščito.
Po preteku 12 mesecev od pridobitve statusa lahko oseba z mednarodno zaščito v primeru utemeljenih razlogov zaprosi za podaljšanje nastanitve v integracijski hiši za največ šest mesecev. O prošnji odloča posebna komisija.
Torej migrant in cela njegova družina lahko živijo v tej ‘integracijski hiši’ na naše stroške? Yebeyo v glavo delovne ljudi, nevladniki (po 300 000 EUR na osebo – pravno – dobijo), kulturniki in migranti pa se lepo mastijo na naš račun?
Brez plana za naprej, ne zmore več.
Vlada policijska stanovanja namesto policistom daje muslimanskim migrantom!
Zgodba se je začela, ko je nekdanji rezident dotičnega policijskega stanovanja, upokojeni policist, umrl. Stanovanje je tako postalo prazno in je zanj zaprosila policistka, ki je zaradi nasilja v družini nujno potrebovala rešitev stanovanjskega problema (zaradi levičarske migrantske agende ne omenjamo osebnih imen prosilke in prejšnjega stanovalca). Policijska uprava Maribor je prošnjo policistke zavrnila.
Migranti imajo prednost pred policisti
Na policiji so zavrnitev prošnje policistke obrazložili takole: “Razlog za zavrnitev najema želenega stanovanja je predvidena trajna namestitev oseb iz tretjih držav v skladu s sklepom vlade RS.” Kot lahko vidimo, so policisti, ki branijo slovensko mejo, skrbijo za javni red in vzorno delajo, manj vredni kot ekonomski prišleki iz arabskega sveta. Vlada v sodelovanju s policijo v policijska stanovanja naseljuje migrante, policisti pa lahko mirno ostanejo na cesti, kljub temu da so policijska stanovanja – prosta.
Omeniti velja tudi, da se veliko policistov, ki so zaradi vzornega dela dobili dodeljena policijska stanovanja (plačevati morajo najemnino in stroške), boji, kako bo ob upokojitvi. Glede na plače v policiji si stanovanj in hiš ne morejo privoščiti, MNZ pa svojih stanovanj večinoma ne daje v odkup ali nakup. Tako policiste po 30 ali več letih dela za javni mir čaka stanovanjska stiska, saj ob odhodu iz policije v večini izgubijo tudi pravico do stanovanja. Policija tako ob upokojitvi ne poskrbi za svoje pripadnike, sedaj pa so začeli v stanovanja, namenjena policistom, vseljevati še ekonomske migrante.