obnova knjige
Prepisovanje obnov me spominja na to, kako sem po tridesetih letih pri nekem sosedu videla moj zvezek v katerem so bile obnove obveznega čtiva iz osnovne šole,verjetno se naslovi knjig ves ta čas niso bistveno spremenili. Razumem, da je kdaj tudi kakšna časovna stiska, vendar sedaj so zimske počitnice in ne bi bilo nič narobe, če bi bil čas izkoriščen tudi za to, da se prebere kakšna knjiga. Pisanje obnov, pa je tudi del naše pismenosti, učenje zbornega in knjižnega jezika je dobro za oblikovanje naše samozavesti, Knjiga Pod svobodnim soncem, je poleg prijetnega branja, tudi zelo lep primer lepega jezika, in veliko podatkov iz zgodovineje v njej. Vsem, ki bi obnove kar “preplonkali”, pa malo stare modrosti, Vaja dela mojstra in vsi se učimo, celo življenje, to še vedno počnem tudi sama, Ni večjega zadovoljstva, kot takrat, ko z veliko vloženega truda osvojiš nova znanja.
Korajžno in vztrajno branje in pisanje obnov, to je tening in izkušnja, ki zelo velikokrat pride prav.,
Za moderatorje oz. administratorje: ali se ne da narediti tako, da ko naši polpismeni učenci in dijaki odtipkajo v katerega od iskalnikov “obnova knjige”, med zadetki (vsaj na prvi strani! – naprej se večini itak ne ljubi) NE BI BILO tega foruma?
Najbrž se ne da, o teh rečeh res nimam pojma. Če se pa da, se pa, prosim vas, usmilite nas, ki radi beremo in vsaj za silo znamo celo pisati.
Ljudi ki neznajo pisat in brat je povsot preveč aje treba daso še tu. namreč v vlogi ki ji nemorem reč drugač kot knižni mrhovinarji.
K.
Sem se kar nasmejala, ko sem brala, kaj pišejo otročki in “otročki”. Knjižni molji, bodite mirni, tisti, ki pišejo najslabše, izzivajo. Tako hudo ni. Resno pa hočejo obnovo tisti starši, ki pišejo v imenu svojih otrok, saj veste, šola je tako zahteven proces, da bi morali celo brati, pa ne le podnapisov, cele knjige.
Zadnjič sem slišala strokovnjakinjo, ki je razlagala, da današnji učenci ne morejo več brati linearno, oni gledajo okvirčke, ker so tega navajeni z ekranov, njihova percepcija je pač spremenjena, predlagala je, naj jim torej zainteresirani za njihovo bralno kulturo ponudimo take knjige. Saj se ne morejo matrat, lupčki. Vse v okvirčke, pa bo.
Učenci imajo cele strani obnov prepisane z Interneta, dobro vedo, kje jih najdejo, tako da so tile po moje zašli. Berejo malo, to je res, tako popolnoma nepismeni, kot zgornji zapisi kažejo, pa večinoma le niso. Gremo pa v to smer, to pa.
Dragi knjiži molji!
Ne veste koliko je med nami takšnih, ki smo dislektiki in nam je napisati obnovo knjige, kakor iti na Triglav vsakič znova. Zato prosim pomagajte,… to je naša priložnost za učenje, kako naj obnova izgreda. Kljub temu, da smo knjigo “počasi” prebrali enostavno ne znamo strniti besed. Da o pravopisnih napakah in vejicah niti ne govorim.
Hvala za razumevanje
Tina
Najlepša hvala, ZA OBNOVO MALI PRINC …res si mi <3 pomagal… knjigo sem prebrala, si gledala film, znam povedati za napisati, pa bi potrebovala, kar svojega prevajalca; Ker sem dislektik, nikoli ne dobim dobre ocene za spise in obnove…maksimum 2. Ja, življenje je borba. Zdaj mi ni treba (spet) nadlegovati bolj pametnih.
lp, Tina
Pozdravljeni!
Mogoče ste kljub vsemu doživetemu na tem forumu, pridobili mnogo ne preveč lepih stereotipov o mladini. Naj vas razsvetlim s spoznanjem, da sem star 16 let in berem knjige prostovoljno, kar pomeni da ne berem obveznih knjig, ki nam jih dodelijo v šoli, ker se mi tako primitivno prisilen način zdi nepotreben za užitke pri branju. Sicer je verjetno to razlog za moj zadosten uspeh v gimnaziji, ampak me to ne ovira pri tem, da se usedem in zavzeto pregledam čtivo kot je recimo Zvezdni popotnik Ijona Tihega, odličnega skandinavskega pisatelja, čigar ime si na žalost nisem vtisnil v spomin.
Upam, da sem s tem komentarjem podrl nekaj obsojajočih predsodkov glede današnje pokvarjene in butaste mladine, dragi starejši tovariši…
Peace 
Na tejle temi smo res obsojali – ampak to še ne pomeni, da to velja vsevprek. Tudi sama sem spadala med tiste, ki so knjige požirali – še najmanj pa sem prebrala tistih, ki so bile predpisane za domače branje. Ja, in tudi obnove sem prepisovala, če ni šlo drugače. Je pa res, da so bil takrat izbori knjig za obvezno branje čudaški, vsekakor pa slabši kot zdaj – vsaj osnovnošolsko branje je zdaj veliko boljše, za gimnazijsko pa ne vem.
Priznam, meni so šli gornji posti na živce. Ne zato, ker bi načeloma imela kaj zelo proti prepisovanju, gre za to, da je obnov na internetu kot toče in da je treba samo enkrat, dvakrat klikniti, pa prideš do vseh. Motilo pa me je, da se marsikomu ne ljubi niti toliko potruditi. Drugo je to, da je tale forum neprimerno mesto: tu se zbiramo pretežno ljubitelji branja, največ pa nas je odraslih, ki ne beremo obveznega branja za OŠ in SŠ, ne? 
Če si boš šel prebrat poste pod naslovom Kje so meje literature, boš pa opazil, da je razprava zašla še v drugo smer – razpisali smo se o knjigah, ki jih gimnazijcem dodeljujejo za maturitetno branje, kjer pa smo se odločno postavili na “vašo” stran, saj se strinjamo, da je izbor, z zelo redkimi izjemami, največkrat grozen, milo rečeno. In da dobesedno ubija vsakršno željo po branju.
Kar zadeva “obvezno”: ja, brati po direktivi je največkrat mučno, ampak to je najbrž neizogibno, dokler se ne bo šolska politika spremenila v takšno smer, da bi npr. dobili široko zasnovan seznam, iz katerega bi si potem sami izbrali, kaj bi brali. In dejstvo je, da šola pač temelji na prisili – in pri slovenščini ni nič drugače kot pri matematiki. Žal tudi poznejše življenje temelji na bolj ali manj prikriti prisili v službi in družbi sploh, če nimaš te sreče, da si sam svoj šef. Pa še to je vprašljivo: sama sem “svoja šefica” in v svojem delu uživam, ampak tudi taki smo deležni prisile – tiste, ki jo izvajamo sami nad sabo. In ta zna biti še hujša.
Sicer pa: če rad bereš in si želiš o knjigah tudi razpravljati, se oglašaj – tule smo vedno veseli, če nas kdo napoti k zanimivi knjigi.
Upam, da se še slišimo
kot je rekla Katja10: tukaj ne obsojamo mladih bralcev, kot si ti, le tiste, ki so smotani, oz. tako hudo nevešči današnji mladini na kožo pisanega medija kot je internet, da namesto, da bi odsrfali na temu namenjene strani zatavajo sem in tukaj moledujejo zadrte bralce za obnove šolskega čtiva.
Mnogo tukaj nas je bilo v času šolanja isti koži – brez interneta smo se mučili z obveznim čtivom, meni npr. je uspelo za predstavitev domačega čtiva v tretjem letniku gimnazije dobiti nezadostno oceno, ker sem v pomanjkanju interesa iz spremne besede prepisal, v katere jezike je bila knjiga prevedena, kdo jo je izdal in podobne obrobnosti, prof. pa je seveda zahtevala vsebino. Šlo je za Sveto Ivano Bernarda Shawa, kar so nam vsiljevali namesto Zamjatina, Lema, Tolkeina (v hrvaščini), Vonneguta in drugega, kar nas je zanimalo.
Prisotnost najstniškega bralca s svojimi pogledi na literaturo bi ta forum vsekakor poživilo, tako da se kar še kaj oglasi.
