Rojstvo je najpomebnejši dogodek v življenju. Tako za novorojenčka, kot za njegove starše. Ob rojstvu se vse spremeni. Za večino ljudi je najlepši dogodek, najbolj nepozabno doživetje.

Za nekatere pa je nepozaben iz malo drugačnega vidika.
Porod in obdobje po njem včasih prinese s seboj tudi težave, bolečino, strah, nezaupanje, jezo, utrujenost … Ne izteče se vedno tako, kot vidimo v filmih.

S stiskami in ljudmi, ki jih imajo in so povezanime z obporodnim obdobjem se srečujejo v Združenju Naravni začetki v okviru projekta Mama Zofa.

V ponedeljkovi oddaji, ki bo na sporedu 2.4.2007 ob 17.00 v živo iz studia Radia Ognjišče, bo gostja Radmila Pavlovič.

Radmila Pavlovič je magistra sociologije kulture, psihologinja, voditeljica programov, delavnic in podpornih skupin, svetovalka. Zadnjih petnajst let se osredotoča predvsem na psihosocialno podporo osebam v težavah z duševnim zdravjem, od tega se zadnja štiri leta posveča podpori ženskam v obporodnih stiskah – individualno, skupinsko in na terenu. Je sustvarjalka različnih akcij in pobud in mati enega otroka.

Vabimo vas k poslušanju oddaje na 104,5 ali preko interneta na .

Vabimo vas, da postavite vprašanja gostji v tej temi.

Kako pomembno je druženje v času nosečnosti. Sem veliko doma, partnerja ni, pogrešam ljudi, mislim pa, da ni dobro, da hodim naokrog. Kaj vi mislite?

Po porodu sem se počutila depresivno. Tako sem se samo počutila, nisem pa vedela, ali je to depresija ali ne. Domači so me vzpodbujali, potem je nekako minilo. Zdaj, ko berem vaše besede si mislim, da je lahko šlo tudi za kaj drugega. kako se sploh to prepozna in ali je mogoče takoimenovano poporodno depresijo pozdraviti doma? Ali to ni prava poporodna depresija depresija?

Še nekaj: kdo sploh ostavi diagnozo? Kaj pa, če je nimaš, kako sam pri sebi veš, da imaš to bolezen? Če to je bolezen, ali je samo neko bolezensko stanje, moderno pač v tem sodeobnem času?

Kaj pa moški? Nimajo težav?! Vedno govorimo o tem, kot da ste samo ženske tiste, ki imate eksluzivno pravico. Ja, saj vem, kaj boste rekle. Večinoma je to ženska domena. In se strinjam, hočem pa povedati, da tudi nam ni tako vseeno; ne vsem. Z mojo drago sva preživljala kar nekaj težkih trenutkov, oba, ne samo ona, da ne bo pomote, in takrat sva prebirala forum, poslušala, kaj so tam govorili in tudi nekaj vprašala. Hvala vsem, ki se trudite za nas, ko nam je težko. Ker ni enostavno biti popoln v tej družbi, ki je tako kritična. Iz dneva v dan se bolj zavedava, kako redko priložnost sva imela in kakšno srečo, da sva z vašo pomočjo prebrodila strah in nemir. Seveda danes, ko pogledaš nazaj, vidiš, da ni bilo tako hudo, vendar, ko si notri, se ti zdi brezizhodno. Takrat moraš imeti forum in druge straše, ki te ne poznajo in mamo Zofo. Ker drugega velikokrat ni. Ali pa mu ne moreš zaupati.

Kako dolgo traja obporodno obdobje? S začne že pred porodom?

Zakaj je porod nekaj tako posebnega, da so potrebni posebni strokovnjaki za to področje?

Kdo so ženske, ki se obračajo k vam po pomoč? Je to kakšna posebna skupina, ali pač ni nekih vzorcev, ki bi si bili podobni.

Na vaši spletni strani sem videla, da imate tudi skupinska srečanja. Kaj se tam dogaja?

Enkrat sem na forumu spremljala zgodbo, ko se je ena gosta hotela ubiti. Imate kakšne povratne informacije, kako se je končalo? Se je za njo in otroke dobro izteklo?
(http://med.over.net/phorum/read.php?f=123&i=875&t=875)

Je takšnih zgodb veliko?

Je nujno, da se depresija zdravi z zdavili, ali je mogoče, da se je ne zdravi in mine sama od sebe. vaše izkušnje?

Pozdravljeni!

Pred dvema letoma in pol sem rodila prvega otroka in se potem zdravila za poporodno depresijo. Vzrok le te in tudi že depresije med nosečnostjo, kolikor mi je dejala psihiatrinja je bil neznosen pritisk tašče, ki se ji nisem mogla in znala upreti. Po odselitvi moje družine od nje sem sedaj lahko rečem zdrava saj ne jemljem več antidepresivov in nadaljujem z študijem, prav tako me življenje osrečuje. Z možem sva se odločila za drugega otroka, ki ga pričakujeva v jeseni.
Zanima me vaše mnenje kakšna je možnost za ponovitev moje bolezni?

HVALA za odgovor!

Polona

Avtor: mojca
Datum: 01-04-07 14:58

Vprašanje za moderatorko:
v času prvih mesecev po porodu je mamica zelo zaposlena z otročkom in novo organizacijo življenja in lahko se zgodi, da niti ne dojame, da jo je zapadla poporodna depresija, da ima probleme s svojim zdravjem in da ni vse posledica novega načina življenja. Se lahko ta depresija “potuhne” in “izbruhne” na plano kdaj kasneje?

Re: Ker bo v ponedeljek še zadnja oddaja
Avtor: Skr bna
Datum: 01-04-07 20:03

Pogrešam informacijo, kam vse se lahko ženske s poporodno depresijo obrnejo? PA recimo ne samo tiste v LJ, ker cel svet le ni v Lj, tudi ženske po manjših krajih od V do Z in od S do J? Kako svojecem, predvsem možu, dopovedat, kaj se dogaja in kako pomembna je njegova pomoč? Kako otrokom (starejšim sorojencem, ki imajo 3,4,5,6 let) povedat, kaj se z mamico dogaja in kako tudi njim pomagat?

Re: Ker bo v ponedeljek še zadnja oddaja
Avtor: Toncka
Datum: 01-04-07 20:47

Precej pogosta obporodna stiska je, če imamo dojenčka, ki zahteva zelo veliko pozornosti od nas, ki pač ni tak dojenček, da bi samo jedel in spal. Kako naj se mamica sooči s čustvi, ki so dostikrat do dojenčka zelo negativna? Ko ga ima v danem trenutku enostavno dovolj, ji zraste čez glavo in se ji zdi, da ga sploh nima rada. Če namreč upošteva nasvet, da naj se v kritičnem trenutku odstrani od njega, ima občutek krivde le še hujši. Kaj potem?

Toncka

Moje vprašanje:

Zakaj se “skoraj” nihče ne ukvarja z počutjem žensk, ki ne morej ali pa zelo težko dojijo? Imamo društvo LLLL, vsi propqagirajo dojenje ampak stiska, ko melko ne steče je nenormalna. Porodnišnice dobivajo nazive dojenčku prijazna, vsi te bombardirajo s tem, ko pa se pojavi resničen problem, če ni podpore doma ženska praktivčno “zrmzne” in je že v depresiji?

Sama ne ustrezan nobenemu kriteriju LLLL za nedojenje, pa mleko pri obeh otrocih nikoli ni stekol. Ko sem iskala odgovorov pri specialistih mi je edne rekel: Na takih kot si ti se delajo doktorati, v praksi pa ne pomaga.

Lep dan, Ana