Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Obsedeni z aktivnostjo

Obsedeni z aktivnostjo

Ljudje v začetku tretjega tisočletja kljub kroničnemu pomanjkanju časa (dejanskemu ali umetno narejenemu) delovne in dopustniške dni preživljajo aktivno; ukvarjajo se s tekom, plavanjem, rolanjem, kolesarjenjem, bolj kot kdaj prej v zgodovini negujejo kult “zdravega” (vitkega, mišičastega, zagorelega, gladkega) telesa.

Konec drugega tisočletja so naši starši (moji so kot jaz delali pretežno sede) na dopustu greli ležalnike, reševali križanke, brali, se pogovarjali, družili, zabavali -se skratka umirili.
S seboj na dopust niso vozili koles, rolerjev, teniških loparjev, tekaških copat.
Po prihodu iz službe so doma počivali, gledali TV, morda obdelali kak kos zelenjavnega vrta, nekateri so sicer še gradili (dom ali vikend).

Danes se umetno ustvarja histerija, hlastanje – za dobrinami, za gibanjem, za popolnostjo, za časom.. – pa danes res živimo bolje kot pred 30-timi leti?

RES JE

Res je – ampak moji starši so delali od jutra do mraka – najprej v službi, potem pa vrtu, vikendu. Potem pa res niso rabili rekracije, ne? Danes na zemlji ne delamo več in če se ne ukvarjamo z gibanjem, se polenimo, razlezemo in zbolimo. Tako da, mi dopust preživljamo bolj kot ne ležečki, drugače pa se trudimo početi vse od zgoraj našteteta. Zavoljo lastnega zdravja.

nova
Uredništvo priporoča

Se poplnoma strinjam. Danes me je sodelavec na kavi vprašal, zakaj nisem šla na DM tek za ženske. Sem mu odgovrila, da zakaj le?

Mislim, kje je point? Se gibam po svoje, se razmigam, nisem pa s tem obsedena, še manj pa z raziskovanjem te obsesije!

To so kljub vsemu ljudje, ki so večji del svoje mladosti preživeli aktivno, pa obrni kot hočeš. Imeli so več prostega časa, več so se gibali in predvsem so se več gibali na zraku, jedli so bolj zdravo, čeprav sigurno bolj borno hrano (ni bilo bonbonov na pretek, ne sladkarij, ne čipsov, ne Milke, ne Nutelle), natepavali so hrano pridelano pri kmetu, imeli so manj stresno življenje in si tako zagotovili več zdravja. Ve se, da na zdravo podlago lahko dlje in bolje živiš.

Danes pa temu ni tako. Gibanje – po tvoje histerična aktivnost – je nujna, če nočeš, da se ti srce zamasti, da se ti zamašijo žile, da ti popustijo hrbtenične mišice in pri 30 letih končaš na letnih terapijah. Pomisli, da za vsak sendvič z majonezo in ogrsko rabiš pol ure gibanja, za vsako pizzo pol ure, za vsako vrečko čipsa pol ure. Naši predniki kot prvo niso jedli tako in toliko junka kot ga jemo mi, pa še za popotnico so imeli zdravje iz mladosti.

Osebno v tem ne vidim nič slabega, pa nisem ena tistih fanatikov izklesanega telesa. Zavedam pa se, da mi nekaj aktivnosti sploh ne škodi. V resnici se počutim dosti bolje, odmislim službo, stres, skrbi.

Šport je lahko tudi vir užitka, tega ne podcenjuj.

Nekako se mi dozdeva, da tole pišejo zanemarjene in zašpehane ženske. Šport je pomemben tako zaradi videza kot zaradi zdravja! Halo!!!

POZABLJATE, DA MNOGO MLADIH ŠPORTNIKOV TUDI DOŽIVI INFARKT !! Berite malo novice. Pa športajo in ne vem kaj ! Jaz živim mirno, se pa ne bašem z cukrom in mastnim.

PROFESIONALNIH športnikov. Mi govorimo pa o rekreaciji.

Bodi brez skrbi, da temu ni tako!

Jaz sem za zmernost na vseh področjih, tudi pri prehrani, zato s težo nikoli v življenju nisem imela težvav, niti sedaj pri 36,….

Športniki ne doživijo infarkta zaradi športa samega, ampak zaradi vseh poživil in ostalega stanja, ki ga pogoltajo.
Rekreacija v razumnih merah in zdrava prehrana je sigurno priporočljiva v današnjem času, polnem kemikalij in sedenja za računalnikom.

Da se vrnem k temi. Jaz sicer tečem, ampak na dopustu ponavadi ne. Ležala na plaži na soncu ne bom, ker mi je to muka, pa še prav zdravo ni. Se pa zavlečem v kakšno senco in kaj preberem ali pa z otroki kartamo ipd. Nekih športnih aktivnosti se ne gremo, smo pa aktivni v smislu, da si ogledamo krajevne znamenitosti. In ker počitnikujemo vsako leto drugje, je tega kar dosti.
Ko pa sem jaz hodila s starši na dopust (10 dni sindikalna prikolica nekje v Istri), smo pa vedno vlekli s sabo surf, pa oče in brat tenis loparje… edino koles ne, ker jih ni bilo kam dat.

Kakor komu paše. Sama sem nehala hodit na tekaške prireditve, ker se mi zdi samo ven-metanje še – od oblačil, copatov, dodatkov… Ni več teka zaradi teka, ampak zaradi kazanja (ok, so tudi izjeme).
Vendar pa tečem vedno 5x/teden, tudi na morju seveda, ker se mi zdi, da je tek postal del mojega življenja in brez tega načina mi ne bi več šlo. Tek me sprosti bolj kot 45 minutno ležanje na kavču pred tv ali na plaži, za to imam na dopustu potem še cel dan časa.

--------------------------------------------------------------------------------- Prevajanje: http://www.parisienne.si/ Medved z otoka, zgodba za otroke: http://www.alba2000.si/otro%C5%A1ke-knjige-in-pravljice/96-medved-z-otoka.html

O to je pa damica, ki išče izgovore v svojem življenju 🙂 zakaj nekaj ne more. Zato, ker so starši živeli bolj umirjeno :-). Starši so delali delali delali 🙂 niso prišli domov in se zleknil na kavč, pred tv in itd………kofetkali, šopengirali in imeli to za rekreacijo hehehee.

ha ha , tu mate resnico

Mnogi zaveljeni imajo težave in to resne težave.
Seveda jih imajo tudi ljudje, ki se aktivno ukvarjajo z športom toda težave hitreje prebrodijo. In telo kar mu daš ti tisočkrat povrne. Če mu daješ samo svinjarijo in nič rekreacije ti bo ob prvi bolezni pokazalo zobe.

Ja res je ta obsedenost že bolana. Potem pa gledaš tiste uboge tekače vse zariple in rdeče in na robu srčnega infarkta, meni gre kar na smeh, ko vidim kakega takega psihota, ko lavfa mimo mene. Pa vsi ti rekreativni obsedenci imajo non štop probleme s koleni pa z mišicami pa ne vem s čim vse. V glavnem to je bolano. Pa itak človeško telo ni narejeno za tek, ampak hojo. Človek v zgodovini ni nikoli tekel, no je tekel, ko je recimo bežal pred mamutom, ni pa tekel po 42 kilomterov skupaj, kar je res vrhunec blaznosti. Ampak vsakemu svoje.

čista resnica-seveda danes je treba nastopat kjerkoli se že pojaviš-bolano!

Dopust zame je tudi počitek, branje, križanke, tudi plavanje, nikakor pa ne rolkanje,kolesarjenje in ne vem še kaj.
No, če grem na dopust nekam, kjer še nisem bila, sem seveda precej aktivna. Veliko je novega,posledično je tudi veliko hoje, včasih celo malo planinarjenja.

Tole udeleževanje vseh mogočih maratonov je tut meni zelo mimo. Začela sem teči, ampak zaradi sebe, zato, da izgubim svoj vamp in da ne bom zasopihana, ko po stopnich prilezem v tretji štuk. Zaradi teka nisem kupila ničesar novega, švicam v obični bombažni majici, čeprav pa že počasi dojemam, čemu vse tiste fens šmesi tekaške majice in jo bom nabavila. Ja, po koncu teka sem fajn zadihana in zaripla v obraz, ampak gre na bolje. Torej, za lastno rekreacijo to delam, ker v službi presedim 8 ur, doma pa bi tudi lahko. Pa sem se odločila, da nekaj naredim sama zase.

Kar se tiče športanja na morju, pa kakor kdo hoče. Mi vzamemo s sabo kakšne loparje za badminton, žogo za otroke, pa ničesar drugega. Ker meni je dopust za počivat, ne za športat.

No, menda je homo sapiens tako uspešna vrsta prav zaradi teka. Aja, pa obrambni sistem telesa črpa iz mišic, ne iz špeha, tako da po bolezni hitreje okreva tisti, ki ima več mišic.

Meni so pa te primerjave med včasih in danes hecne. Potemtakem podpišeš tudi, da imate pri družini samo en avto ali še tega ne (saj to je bilo v času naših staršev normalno) in se ti voziš z busom v službo, da boste imeli cela dva programa po TV, pa da boš hodila položnice plačevat na pošto, ne po računalniku? No, moji starši so pa športali že od nekdaj, oče je hodil na vse možne pasje športne procesije in je precej aktiven še zdaj. Tako da ne bi rekla, da je ravno sodobni izum.

Tek je super.
In super je če je punca tudi vsaj malo pripravljena športat. Ne da ji je vse odveč in edini šport ki ga ima je hujšanje.

LP Marjan.

Dopust mi je dopust, plavam, hodim , ne športam. Imamo samo en avto, v službo se vozim z busom (ne zaradi 1 avta), na tv imam sicer več programov, a spremljam max 4, tudi položnic ne plačujem po kliku. Tudi moji starši so bili kar športniki, a v mejah normale.
Tukaj zgoraj je bilo najbrž mišljeno tisto pretirano “športanje”, pa pretirano fensy obleka za te priložnosti?

Seveda včasih niso bili “obsedeni z gibanjem”. Moj dedek se je 15 kilometrov daleč vozil s kolesom v službo. Babica doma ni imela sesalca, niti pralnega stroja. Tast in tašča sta po službi sama hišo gradila. Takrat so se ljudje preprosto več gibali, ker je bil stil življenja tak. Verjamem, da nihče od njih ni čutil nobene potrebe po dodatnem gibanju in da so se na dopustu z veseljem v ležalnik zleknili.

Sem ena od obsedenk oz. zasvojenk s rekreacijo. Uživam v adrenalinu, preizkušanju zmogljivosti, gor me drži želja po višjem, hitrejšem, daljšem. Športam že celo življenje (50 let), športali so moji starši, športajo otroci. Menim, da je to pri nas nekaj najbolj normalnega. Posledično gre tudi ves “višek” denarja v opremo in priznam- uživam v novih materialih, krojih…mi je vseeno, če imam le eno damsko torbico, le da imam dva para smuči (slalomke in veleslalomke), gorsko in cestno kolo, itd…
Kaj čmo, vsi enaki, vsi drugačni :)))

Imam 45 let.
Pri hiši je en avto – z možem sicer v glavnem kolesariva v službo (živimo v mestu), otrok v šolo, jaz se v slabem vremenu vozim z busom.
Uporbljam elektronsko banko, PC, Ipad, a TV imamo le eden, z analognim signalom :).
Dopust navadno preživimo v popotovanju (letalo, vlak, avto, avtodom, karkoli).
Doma po naporni službi z možem v glavnem (ob gospodinjstvu, skrbi za družino, zabavi v družbi) polniva baterije z branjem, poslušanjem glasbe, sprehodi, eventuelno kolesarskim izletom.
Tek bi mene ubil, sploh tek po asfaltu. Smisla v teku jaz osebno ne vidim.
In masovke sovražim.
Ja, imam 5 kilc preveč, ampak najbrž bo zaripli tekač z uničenimi sklepi, srčnim infarktom in visokim pritiskom prej v bolnišnici kot jaz :).

Pa zakaj vedno ta argument ven potegnete? Nisem ne eno, ne drugo, videz in zdravje O.K., pa ne športam, pa tudi kakšnih napadov zdravega prehranjevanja nimam. Kilogrami so že 25 let (razen med nosečnostjo) enaki, + – 3 kg. Torej?

New Report

Close