Naslovnica Forum Starševski čvek Obsedenost s čistočo in redom

Obsedenost s čistočo in redom

Moj tip je obseden s čistočo in redom – in zaradi teh stvari se pogosto kregava in ko začne s to obsesijo, me že tako moti, da mi včasih že poči film.

Imam rada živali in ko imaš doma živali, enostavno ne moreš imet sterilno čiste hiše. Redno je sčiščeno in še takoj za tem, ko je, jamra, da smrdi. Na obisk je prišla kolegica s psom, ki je res lepo vzgojen, razen tega, da se je polulal na parket, kar smo takoj obrisali, žal je pa malo ostalo pod kavčem… Sicer je kuža pri miru sedel pod mizo. Ko je prišel moj domov in videl, je takoj v istem trenutku začel sesat celo nadstropje… To me ful moti, ker smo doma imeli živali, imamo kar precej psov, zato si jaz nekako ne predstavljam, da ga ne bi imela tudi zdaj. Nimam ga, ker trenutno nimam časa. Druga stvar pa je, ko hodim jahat in ko grem in ne ve, ni siten. Če pa ve, da grem, se bi mogla po njegovem preoblečt pred hišo, ker njemu konji smrdijo. To sta dve stvari, ki me precej motita – taka je bila tudi moja mama in še ena kolegica. Njim je bistvo življenja sterilnost. Ko pridejo k meni na obisk znanci, pravijo, da je sterilno… Sicer ni ne vem kako, ker pač se meni to ne zdi tako pomembno, ampak če bi bilo po fantovih željah, bi bilo še veliko bolj.

Ne vem, ponavadi so moški ravno obratno, ampak tudi druga skrajnost je zoprna… in ne vem kaj naj, ampak mi tak način življenja ne ustreza najbolj, vse je na tak način bolj rutina, drugače je super fant, sam že vem, da npr. psa si bom mogla na skrivaj kupit… 🙂 Tudi z drugimi se je sprijaznil, medtem ko pa tako mimogrede, je velik ljubitelj mačk, imava jo – in ona lahko počne vse, tudi hodi po mizi, ko jeva in ti gleda v krožnik… Medtem ko moje živali žali, da so smrdljivci in da so neumne in tečne, sicer v šali, ampak se mi to zdi grdo…

Ne vem – a je moj res edini tak 🙂)

Danes zmoreš občutiti posledice njegove motnje ob odnosu do živali. Koliko ta stvar moti normalno bivanje. A je le vprašanje časa, kdaj boš na vrsti ti in kako šele morebitni otroci. To je obsesivno kompulzivna motnja, ki je precej pogosta tudi pri moških. Na žalost se ne umiri, ampak celo stopnjuje. Zadaj je navadno veliko prepovedanih misli,,…s trani matere. Kot, da človek skriva gnus. Je hudo zanj in zanjegove bližnje. Na terapijah se izkaže veliko potlačene osramočenosti, čustvene zavrženosti tudi pri partnerki, kar je na prvi pogled čisto nemogoče. Želim ti veliko odločnosti, ker jo boš potrebovala ob njegovih vedno močnejših manipulacijah. Nazadnje ne veš več, kaj je normalno in kaj ne. Prej boš lahko do konca iskreno govorila z njim, prej bosta lahko začela reševati in odpirati nove poti. Vsekakor pa je psihoterapija zelo koristna za vaju.

[quote=”bwnot”]Danes zmoreš občutiti posledice njegove motnje ob odnosu do živali. Koliko ta stvar moti normalno bivanje. A je le vprašanje časa, kdaj boš na vrsti ti in kako šele morebitni otroci. To je obsesivno kompulzivna motnja, ki je precej pogosta tudi pri moških. Na žalost se ne umiri, ampak celo stopnjuje. Zadaj je navadno veliko prepovedanih misli,,…s trani matere. Kot, da človek skriva gnus. Je hudo zanj in zanjegove bližnje. Na terapijah se izkaže veliko potlačene osramočenosti, čustvene zavrženosti tudi pri partnerki, kar je na prvi pogled čisto nemogoče. Želim ti veliko odločnosti, ker jo boš potrebovala ob njegovih vedno močnejših manipulacijah. Nazadnje ne veš več, kaj je normalno in kaj ne. Prej boš lahko do konca iskreno govorila z njim, prej bosta lahko začela reševati in odpirati nove poti. Vsekakor pa je psihoterapija zelo koristna za vaju.[/quote]

Mah, daj no, če bi tip imel res to motnjo, bi bil kilometre stran od take ženske, ki ima v stanovanju živali, kjer smrdi, kjer je umazano, kjer … sama pravi, da ni vse v nulo. Pač, je bolj “občutljive” narave in mahnjen na čistočo in moti ga smrad, kar še ne pomeni, da je obsesivno kompulziven. Le prava dva se nista našla – ljubiteljica živali in ljubitelj čistoče, žal. jaz sem tud ful občutljiva na vonjave, človeške ali živalske, otroške rite, lulanje, kakanje, bruhanje sem preživela, ker vsaka mati to, ko enkrat rodi, zmore (recimo tujih otrok pa ne morem ravno), drugo, na kar lahko vplivam pač ne. In živali smrdijo, ene bolj, druge manj, recimo muce imam rada, ker so čiste, veliko psov pa zaudarja, da mi gre na bruhanje, ne morem pomagat. Da bi mi pa živali lulale po tleh, po pohištvu. Znorim, sorry. Pri moji najboljši prijateljici so imeli pse delno v hiši, verjetno jih kopali niso ravno pogosto, če sploh. Sem en vikend prišla k njej za par dni, a sem se naslednje jutro poslovila. Celo noč nisem spala od smradu, jesti nisem mogla, nič. Meni je vse tako smrdelo, da … Ona je razumela.

Za avtorico nasveta žal nimam, ker sem sama taka občutljivka.če se postavim v njegovo kožo, ga razumem, če se v tvojo pa tudi. Če bi jaz bila on, se spremeniti ne bi mogla. Ti vem, da se živalim ne boš odpovedala. Zoprno.

“Nitako”, tudi 1. in 3. stavek avtorice nekaj pomenita. Če bi šlo le za obiske z živalmi, bi se močno strinjala s tvojim.

škoda, da se ne najdejo skupaj ljudje, ki imajo podobne želje, vrednote…pa ponavadi naletijo na čisto kontra…….jaz s takim ne bi mogla biti…ker mi deluje še snob….moja mačka lepa najlepša lahko se valja povsod kot si napisala tudi tam kjer se postreže hrana…..tako, da je tvoj tip navaden psihopati…moja vse naj…ostalo samo gnus…..

Joj, jaz tudi ne bi mogla živeti v istem stanovanju kot pes. Vi pravite, da pes ne smrdi. Da vaš pa ne smrdi. Dragi mogi, SMRDI.

Meni se tvoj smili. Jaz ne bi v nobenem primeru pristala na žival. V NOBENEM. Tvoj moški je res prijazen. In verjemi, da trpi.

Vidva žal nista za skupaj.

Moja prijateljica se je dala skupaj s tipom, ki ni prenesel, da bi bile igrače od otroka kjerkoli drugje kot v otroški sobi. Lahko je prinesel eno samo stvar v dnevno sobo, a ko se je prenehal igrati, jo je moral takoj odnesti. Pustil jo je lahko edino med kosilom, če se je nameraval potem še naprej igrati, ampak bog ne daj, da bi si otrok po kosilu premislil in rekel, da bo počel kaj drugega.
Hiša itak cela sterilna, prijateljica je hotela v kuhinji razstaviti en izdelek od otroka, pa ni smela. Aja, otrok je bil njen, iz prvega zakona.
Glede živali je bil podoben kot tvoj, samo da on ne bi nikoli živali dovolil biti notri. Če sta prišla k nam na obisk, je dobil skoraj živčni zlom. Mi imamo notri psa (ne smrdi), mačka, morske prašičke (ja, kombinacija se lahko obnese). Sesam po tleh vsak dan, ampak je že pet minut pozneje spet kje kaka dlaka. Nihče, res nihče še ni rekel, da bi pri nas smrdelo, še moja mama ne, ki je prav tako mahnjena na čistočo in je obsedena z redom.

Jaz s takim človekom ne bi bila. Sem hodila s tipom, ki je imel neke svoje finte okrog živali in mi je šlo ful na jetra. Sedanji partner ima pa živali rad tako kot jaz in uživa, ko se ukvarja z njimi.

Lahko se na glavo postavljate-psi smrdijo! Eni manj, drugi bolj, skupno pa jim je, da vsi smrdijo! Macke so s tega stalisca veliko bolj snazne, vseeno pa so nekatere tudi packe. V bistvi so se najbolj ciste podgane( hecno, ampak resnicno), vse ostalo pac smrdi – ce ne drugega,mpa njihova stranisca, kosare, ki so polne njihovih dlak,… Zato avtorica – vidva nista za skupaj. Ti pac ta smrad sprejemas( ja, tudi konji smrdijo, jahaci pa potem prav tako) oz. ga ne zaznavas vec, tvoj pa ga. Ce wo mu ok macke, ni nek zivalomrznes, vseeno pa mu zivali ne pomenijo veliko. Torej vidva nista za skupaj.

No, to je pa zanimivo in resni me skrbi 🙂)

Ta pes je prišel notri za 2 uri… Drugače psa ni notri, ker ga nimamo, jaz bi ga imela in doma jih imamo 5.

Je pa skoraj bi rekel, sterilno. To pomeni, da je vedno pospravljeno u nulo, sam če bi pa šel v podrobnosti gledat, pa kje kaj najdeš. Npr. ne čistim vsak dan stolov, mize, pa čist na vsak kotiček se tudi ne spomnim pobrisat npr. prah..

Midva sva dva ravno kontra. Ker je mama bila obsedena s tem, sem si jaz rekla, da ne bom taka in trmasto vztrajam pri tem. Poleg tega, ker je ona vse naredila, sem po naravi malo bolj lena – no, ne morem rečt, da sem lena, sicer vse naredim – ampak, če mi ne bi bilo nujno treba, bi bilo pa verjetno nekje srednje razmetano. Ne pa nekaj zelo – ker sem vseeno navajena na red.

Poleg tega – moj ima omaro pospravljeno u nulo… kot v trgovini. In lika si spodnje perilo… To naj bi razkužilo… In še ene par takih. Da me resno skrbi in da je to motnja – sem že slišala in sem mu že nekajkrat rekla…

Ja sva plus in minus, sam vseeno je v redu fant… Res pa me to spravlja ob živce. Otroke obožuje, sam sem mu rekla – da ko jih bova imela, naj ne misli, da bo sterilno… in da ne bo prask na parketu itd… Jaz se ne sekiram, on pa kot da se bo svet podrl. Na splošno sem jaz flegma, optimist in hočem živet, ne pa da se obremenjujem z malenkostmi.

Mene zmeraj prijatelojica sprašuje, ali stanovanje smrdi (imajo psa). Nimam srca, da bi ji povedala, ker vem, da bi se ful sekirala, ampak ja, psi smrdijo in stanovanje se je navzelo vonja. Tisti, ki z njimi živite, tega ne vohate več, mi, ki ne, pa smrad še kako občutimo.

[quote=”Gumpa”] drugače je super fant, [/quote]

Razmisli: kdaj je ta “drugače” in ali je res tako super, da si zaradi tega pripravljena zatajiti sebe in tisto, kar je tebi pomembno? Čez 10 let ne bo nič boljše, samo bolj bosta šla drug drugemu na živce. Bo pa težje zaključiti, ker bodo vmes še otroci, pa skupno premoženje itd. Oba bosta tudi starejša in zagrenjena in bosta dosti težje našla nekoga, s katerim bi se pa res ujela.

[quote] Medtem ko moje živali žali, da so smrdljivci in da so neumne in tečne[/quote]

Problem je v tem, da ne se pravzaprav ne heca, tudi če poskuša tako zapakirati. Še večji problem je, ker sploh ne žali tvojih živali, ampak tebe. Že videno kaj podobnega, samo težko dopoveš, ker “drugače je pa tako fajn”.

[quote=”enaNika”][quote=”Gumpa”] drugače je super fant, [/quote]

Razmisli: kdaj je ta “drugače” in ali je res tako super, da si zaradi tega pripravljena zatajiti sebe in tisto, kar je tebi pomembno? Čez 10 let ne bo nič boljše, samo bolj bosta šla drug drugemu na živce. Bo pa težje zaključiti, ker bodo vmes še otroci, pa skupno premoženje itd. Oba bosta tudi starejša in zagrenjena in bosta dosti težje našla nekoga, s katerim bi se pa res ujela.

[quote] Medtem ko moje živali žali, da so smrdljivci in da so neumne in tečne[/quote]

Problem je v tem, da ne se pravzaprav ne heca, tudi če poskuša tako zapakirati. Še večji problem je, ker sploh ne žali tvojih živali, ampak tebe. Že videno kaj podobnega, samo težko dopoveš, ker “drugače je pa tako fajn”.[/quote]

Ni kaj dodati.
Ko kritizira živali, kritizira tebe, ne delaj si utvar, da te ne, in skoraj vsak človek je drugače v redu. Mnoge pretepene, mučene žene tudi za svojega zapitega moža rečejo, da bi bil v redu, če bi bil trezen.

Na sploh pa: še nisem bila na obisku pri ljudeh, ki imajo psa, da bi v stanovanju smrdelo ali da bi se vsaj širil specifičen vonj. Sem človek, ki je sicer zelo občutljiv na vonj.

Mene dejansko ne moti, če drugi, ki pridejo v hišo, vohajo, da smrdi. Saj dejansko ne – ker niti nimam psa, ampak ene mal manjše živalce, ki so v eni sobi in če že, smrdi tam. Npr. kolegica je rekla, da ne smrdi in da ne voha, ampak takrat se je res malo vonjalo, ker je bilo sicer sčiščeno zvečer, zjutraj pa preden je prišla, še nisem. Ne vem, a je rekla zaradi vljudnosti ali pa ne vonja, njeno delo je povezano z živalmi. Dejansko jaz to vprašam iz vljudnosti, kot opravičilo, ker vem, da ni isto, kot da ne bi bilo notri nič, me pa tudi ne bi prizadelo, če bi nekdo povedal po resnici 🙂 Dejansko mi je za mnenje nekako vseeno, ker se pač zavedam, da če imam tak način življenja, da je to pač tako.

Sicer ni res, da ne bi maral živali. Midva sva zapravila premoženje, da sva jih nekaj rešila, veterinarski stroški so naju prišli že v tistočih evrov… Če vidi, preden opazim jaz, da z neko živaljo nekaj ni v redu, mi pove da naj grem k veterinarju in to tako, kot da bi pa zdaj mislil, da ne bom šla 🙂) Pač z določeno zaskrbljenostjo, ima jih rad in se z njimi pogovarja… In plača veterinarja, če je treba. Imava pa nekaj takih, ko je treba skočit v tistem trenutku, ko opaziš. Njega moti vonj in tudi o psih ima napačne predstave, mi je čudno, ker so jih imeli doma in to več, pa dejansko ne zna z njimi ravnat. Je taka osebnost… da ne zna izražat dominance, tudi do otrok (vse ga okrog prinesejo). Že v naprej vidi vse najslabše – označi določeno pasmo za napadalno itd… Če bi ga poslušal, zanj vsi psi napadajo ljudi in otroke. Zato se je treba okrog in okrog zapret z visoko ograjo, naredit boks, psa naučit, da ne bo hodil po parketu, mu kupit tiste copate, po možnosti… itd… tako si on to predstavlja 🙂 In seveda poskrbet za zavarovanje, če koga ugrizne. Konjem ne gre blizu, sam to še razumem. Je velika žival, marsikdo ma določene predsodke. Ampak poslušam samo take zgodbice, kako so konju zbrcali ene par ljudi, ko so šli čez njihov travnik, tudi lastnika in da so žleht… Zanimivo, vem za zelo malo primerov, pa še to so bili krivi ljudje – ker so z njimi narobe ravnali, preveč grdo ali pa niso poskrbeli za njihove potrebe (gibanje) in so razvili slabe navade.

Ja, res se v teh stvareh ne ujemava, se pa v marsikateri drugi. Zelo težko je v bistvu najt odgovornega partnerja in s takimi vrednotami, ki jih ima, tako da to se mi pač ne zdi razlog… Pa to vem, da se nekdo ne bo spremenil. Tudi jaz se npr. ne bom. Naredila bom po svoje in potem se bova skregala. Za tist trenutek, pol bo pa pozabljeno čez pol ure. Npr. tudi za živali, ki sem jih prinesla, sva se – pa jima je potem sam naredil svoj kotiček, poskrbel za njuno nastanitev, jaz sem šla samo kupit kletke in opremo, je pa dal pobudo za določene stvari in tudi čisto raznežen. Gre se samo za čistočo…

[quote=”cgfih+s”]Mene zmeraj prijatelojica sprašuje, ali stanovanje smrdi (imajo psa). Nimam srca, da bi ji povedala, ker vem, da bi se ful sekirala, ampak ja, psi smrdijo in stanovanje se je navzelo vonja. Tisti, ki z njimi živite, tega ne vohate več, mi, ki ne, pa smrad še kako občutimo.[/quote]

Nakladaš, da glava peče. Smrdi drek. Ne pa dlaka. Ima pa drugačen vonj. Valda. Daj se ti brez šampona umivaj svoje lase…. boš videla svoje laske kakšne vonjave imajo….drugačne. Ne smrdeče ampak ima vonj. Ti psov ne maraš in ker se ne čistijo kot mačke, ki prenašajo 80 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vseh bolezni na človeka in psa enostavno rečeš, da smrdijo. So pa bolj primerni za človeka, ker ne prenašajo bolezni. Človek pa isto kot je zabit v glavo gleda samo vizualno.

[quote=”Gumpa”]Mene dejansko ne moti, če drugi, ki pridejo v hišo, vohajo, da smrdi. Saj dejansko ne – ker niti nimam psa, ampak ene mal manjše živalce, ki so v eni sobi in če že, smrdi tam. Npr. kolegica je rekla, da ne smrdi in da ne voha, ampak takrat se je res malo vonjalo, ker je bilo sicer sčiščeno zvečer, zjutraj pa preden je prišla, še nisem. Ne vem, a je rekla zaradi vljudnosti ali pa ne vonja, njeno delo je povezano z živalmi. Dejansko jaz to vprašam iz vljudnosti, kot opravičilo, ker vem, da ni isto, kot da ne bi bilo notri nič, me pa tudi ne bi prizadelo, če bi nekdo povedal po resnici 🙂 Dejansko mi je za mnenje nekako vseeno, ker se pač zavedam, da če imam tak način življenja, da je to pač tako.

Sicer ni res, da ne bi maral živali. Midva sva zapravila premoženje, da sva jih nekaj rešila, veterinarski stroški so naju prišli že v tistočih evrov… Če vidi, preden opazim jaz, da z neko živaljo nekaj ni v redu, mi pove da naj grem k veterinarju in to tako, kot da bi pa zdaj mislil, da ne bom šla 🙂) Pač z določeno zaskrbljenostjo, ima jih rad in se z njimi pogovarja… In plača veterinarja, če je treba. Imava pa nekaj takih, ko je treba skočit v tistem trenutku, ko opaziš. Njega moti vonj in tudi o psih ima napačne predstave, mi je čudno, ker so jih imeli doma in to več, pa dejansko ne zna z njimi ravnat. Je taka osebnost… da ne zna izražat dominance, tudi do otrok (vse ga okrog prinesejo). Že v naprej vidi vse najslabše – označi določeno pasmo za napadalno itd… Če bi ga poslušal, zanj vsi psi napadajo ljudi in otroke. Zato se je treba okrog in okrog zapret z visoko ograjo, naredit boks, psa naučit, da ne bo hodil po parketu, mu kupit tiste copate, po možnosti… itd… tako si on to predstavlja 🙂 In seveda poskrbet za zavarovanje, če koga ugrizne. Konjem ne gre blizu, sam to še razumem. Je velika žival, marsikdo ma določene predsodke. Ampak poslušam samo take zgodbice, kako so konju zbrcali ene par ljudi, ko so šli čez njihov travnik, tudi lastnika in da so žleht… Zanimivo, vem za zelo malo primerov, pa še to so bili krivi ljudje – ker so z njimi narobe ravnali, preveč grdo ali pa niso poskrbeli za njihove potrebe (gibanje) in so razvili slabe navade.

Ja, res se v teh stvareh ne ujemava, se pa v marsikateri drugi. Zelo težko je v bistvu najt odgovornega partnerja in s takimi vrednotami, ki jih ima, tako da to se mi pač ne zdi razlog… Pa to vem, da se nekdo ne bo spremenil. Tudi jaz se npr. ne bom. Naredila bom po svoje in potem se bova skregala. Za tist trenutek, pol bo pa pozabljeno čez pol ure. Npr. tudi za živali, ki sem jih prinesla, sva se – pa jima je potem sam naredil svoj kotiček, poskrbel za njuno nastanitev, jaz sem šla samo kupit kletke in opremo, je pa dal pobudo za določene stvari in tudi čisto raznežen. Gre se samo za čistočo…[/quote]

Brez zamere ampak v življenju boš samo trpela s takim človekom. Si si pač izbrala tako pot. Meni se že zdaj smilijo tvoji otroci. Bo otrok kamenček prijel bo moral cel teden pod tušem stati. Tvoj moški je bolan v glavo. Čeprav ti nekateri tu vztrajno hočejo dopovedati, da je z njim vse o.k. Ni.

Jaz imam takega kot je tvoj. Žal mi je, kolikor imam las na glavi. Vsakodnevno najedanje o praskah, čistoči, prahu… Ko pridejo otroci, je še slabše.

mogoče ga je kdaj pes napadel oz prestrašil, ko je bil majhen

mi imamo mačko, moj je čist zaljubljen v tega mačka.ne da mu miru kr naprej ga kliče, če ga ni na vidiku
kr naprej mu daje jest, ga boža, nosi seboj
in men gre maček na kura.c in to sam zaradi njega, ker počne to z njim najbrž sem ljubosumna, ker meni pa ne zna pokazat take ljubezni
ne vem
vem, pa, da lahko, ko tvoj vidi, kako si nežna s svojimi živalmi dobi enostavno občutek, da ion ne dobi take ljubezni od tebe .
kaj pa ti čutiš do njegove mačke, ko jo crklja

Nevrotik, ki bo svoje početje samo še stopnjeval.

[quote=”daj neha.”][quote=”cgfih+s”]Mene zmeraj prijatelojica sprašuje, ali stanovanje smrdi (imajo psa). Nimam srca, da bi ji povedala, ker vem, da bi se ful sekirala, ampak ja, psi smrdijo in stanovanje se je navzelo vonja. Tisti, ki z njimi živite, tega ne vohate več, mi, ki ne, pa smrad še kako občutimo.[/quote]

Nakladaš, da glava peče. Smrdi drek. Ne pa dlaka. Ima pa drugačen vonj. Valda. Daj se ti brez šampona umivaj svoje lase…. boš videla svoje laske kakšne vonjave imajo….drugačne. Ne smrdeče ampak ima vonj. Ti psov ne maraš in ker se ne čistijo kot mačke, ki prenašajo 80 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vseh bolezni na človeka in psa enostavno rečeš, da smrdijo. So pa bolj primerni za človeka, ker ne prenašajo bolezni. Človek pa isto kot je zabit v glavo gleda samo vizualno.[/quote]

Ma nakladaš ti! Pasja dlaka smrdi! Manj kot drek, vseeno pa še vedno smrdi!Če imaš ti zakrnele čutnice, še ne pomeni, da jih imamo vsi ostali tudi. Aja, ti temu praviš, “da ima samo vonj” 🙂)) Ni treba napadati drugih, ki jim psi pač ne dišijo ravno. Aja, iz tvoje zapisa je prebrati tudi hudo ljubezen do mačk 🙂) Zakaj pa njih ne maraš? Mogoče zato, ker nisto takšni, kot psi, ki potrebujejo gospodarja, ker niso sposobni preživet brez človeka….??? 🙂) Bejž bejž, takšne vrste pasjeljubci stenajslabši – zase in pse vse, za ostale vam ni mar! Imej ti svoje krdelo, samo pusti ostale na miru (tudi s svojimi in pasjimi vonjavami)!

[quote=”fajnd asta”]mogoče ga je kdaj pes napadel oz prestrašil, ko je bil majhen

mi imamo mačko, moj je čist zaljubljen v tega mačka.ne da mu miru kr naprej ga kliče, če ga ni na vidiku
kr naprej mu daje jest, ga boža, nosi seboj
in men gre maček na kura.c in to sam zaradi njega, ker počne to z njim najbrž sem ljubosumna, ker meni pa ne zna pokazat take ljubezni
ne vem
vem, pa, da lahko, ko tvoj vidi, kako si nežna s svojimi živalmi dobi enostavno občutek, da ion ne dobi take ljubezni od tebe .
kaj pa ti čutiš do njegove mačke, ko jo crklja[/quote]
Haha 🙂 Tudi jaz sem nekako na to mačko mogoče mal ljubosumna, sam jo imam rada. Ampak imeli smo še enega, ki pa je bila med nama taka vez, ful posebna… Žal je poginil. Maček je bil navezan name, ne nanj, medtem ko ta mačka je nanj. Mačke že tako niso preveč hm.. navezane na človeka, tako kto pes, čeprav ta maček je bil, zato jaz pogrešam psa in nekoga, ki me bo vesel ko pridem domov. Moj je pa tak tip, da mu je ravno ta egoizem pri mucah ful všeč. Navsezadnje, so pa vse živali, jaz jih imam rada, ampak s psi in konji pa res vzpostavim eno drugačno vez.

Ta naša muca lahk vse… Nikol ni kregana. Tud če spraska, ni kregana – no ja, moj se sicer sekira da ga skor pobere če se pozna pikica, sam muci reče s takim nežnim glasom, da ne sme… Mačka si sploh gro nepride da ne sme 🙂)

Če bova imela otroke, bodo lahk ful pacali… Jaz se bom postavila zanje 🙂 Ravno to je ubijalo mojo ustvarjalnost, ko sem bila majhna – pač omejitve moje mame in obsedenost s čistočo. Sem ful ustvarjalna oseba, in zanimivo, moja mama še bolj in bi mogla razumet… Pa ni.

Po moejm je to vzorec… da sem si še istega partnerja dobila. In pa kolegico 🙂)

[quote=”Gumpa”]Če bova imela otroke, bodo lahk ful pacali… Jaz se bom postavila zanje 🙂 Ravno to je ubijalo mojo ustvarjalnost, ko sem bila majhna – pač omejitve moje mame in obsedenost s čistočo. Sem ful ustvarjalna oseba, in zanimivo, moja mama še bolj in bi mogla razumet… Pa ni.

Po moejm je to vzorec… da sem si še istega partnerja dobila. In pa kolegico 🙂)[/quote]

Hm, vsi naokoli so takšni kot tvoj partner? Si pomislila, da je mogoče pa res kaj narobe s tabo, ne z drugimi?!? 🙂) Si ti mogoče res kar konkretna packa?

Npr. moj ima doma nemškega ovčarja, pa ga ne boža, da ne bo imel dlak na hlačah, pes ne sme niti v garažo. Tolk o takih obsedencih.