Avtorica, ti se predstaviš kot mati, ki so jo zmanipulirali v vlogo matere, kot da to sama nimaš absolutne odgovornosti za to.

Ne moreš zdaj za vse tegobe in težave v življenju z otrokom enostavno pripisati ‘napačni odločitvi ‘, kot da si upravičena do nezadostne vzgoje otroka, ker ti za to itak nikoli nisi bila odločena.

Otroka imaš rada zgolj zato, ker je tvoj? A sam po sebi nima nobene lastnosti, zaradi katere ga ljubiš? Golo dejstvo, da je tvoj – le to je še vzrok, da skrbiš zanj?

Ženska, vprašaj se, kaj sploh delaš na tem svetu! Zavedaj se, da skrbiš in si absolutno odgovorna za otroka. Zbudila se Oz svoje egoistični kome in začni ljubiti svojega otroka. Zahvali se Bogu, da ga imaš in ne nehaj biti hvaležna.

Kakšen pa naj bo ubogi otrok, kot problematičen? Misliš, da je robot? Da ne čuti že od rojstva, kako ti je odveč? Da o poraznem očetu sploh ne začnem…. Ti misliš, da je tebi hudo. Niti predstavljaš si ne, kako je hudo šele tvojemu otroku, ki si niti pomagati ne zna, saj ne razume, kaj se dogaja in tudi če bi, je na milost in nemilost prepuščen tebi in tvojim odločitvam. Kako si lahko tako kruta do njega? Izgorela si? Od česa pa? Od zabijanja noža v hrbet lastnemu otroku? Sram te je lahko. In ne pametujem v prazno. Sem bila nekoč v enaki situaciji kot ti. Na kraj pamet mi ni padlo, da bi svojemu otroku odrekla ljubezen samo zato, ker sem razočarana nad dedcem, ter mu naredila življenje tako kruto. Spomni se, da nikdar več ne moreš popraviti napak in odvzeti otroku trpljenja, ki ga je do sedaj prestal zaradi tebe. Lahko le poskušaš kaj izboljšati. Nehaj bit razvajena in lena objokana princeska, ki nima v življenju samo rožic, tako kot je hotela, ne misli samo nase, ampak končno že nekaj naredi za tega otroka – imej ga rada. On bo manj problematičen in tudi ti manj zagrenjena in “utrujena”.

Tocno tako!

Avtorica, nikar tako. Otrok čuti, da je nezaželjen. Morda je zato tako naporen. Ali si mu kdaj rekla, da ga imaš rada? Se kdaj pogovarjata? Ga kdaj objameš? Te kdaj zanima, kateri sošolec mu gre na živce? Ga kdaj vprašaš, katera učiteljica je v redu? Ga kdaj pohvališ? Če ga vsi samo kritizirate, se posledično otrok začne še “grše” obnašati. Ni to iskanje pozornosti, temveč nerazumevanje odraslih do otrokovih potreb. Poizkati je treba vzrok “grdega” obnašanja, šele nato se lahko tako obnašanje odpravi.

Verjamem, da ti je starševstvo naporno, sploh ker si tega nisi želela. Vendar to sprejmi, se s tem sprijazni, imela ga boš samo še nekaj let. Če si zdržala do sedaj, boš še naprej. Svetujem ti pa, da poskrbi tudi zase. Nimaš nič prijateljic ali pa starih staršev, ki bi te občasno razbremenili? Vzemi si čas zase, pojdi v kino, ali pač kam, kar rada počneš. Sama, če le imaš možnost varstva. Da se spočiješ.

Morda bi bilo dobro iti k psihologu, da ti pomaga prebroditi tvoje zamere do bivšega. Tvoja zamera je tako globoka, da se je ukoreninila v tvojo podzavest in večino tvojih težav izvira od tod. Najprej moraš svoje negativno razmišljanje spremeniti. Pri tem ti psiholog lahko veliko pomaga.  Razmišljaš, da bi otroka dala očetu. In kaj bi s tem dosegla? Prav nič.

Tipicno slovensko..razjebani  vsi..

Tudi meni je to takoj padlo v oči. Otrok se vede kot se zaradi okoliščin, v katerih živi, kar je v tem primeru več kot očitno, one pa bi mu tako ene 10 odločb in diagnoz zrihtale. Čeprav mislim, da tu ne gre toliko za znati ali ne znati krotiti mulca, ampak da je tak zaradi pomanjkanja ljubezni. Preprosto. To je tisto, kar je narobe z njim. Ne pa avtizem. Babe fuknjene….

Jaz imam tudi 3 otroke pa jo razumem. To da mora vsaka zenska imeti otroka je preziveto. Ce si zeli naj ga ima in se ne pusti pregovoriti partnwrju.

To je vse res, ampak ni ubogi otrok kriv, da se je ona napačno odločila. Je prav, da sedaj otrok nastrada? Bi jo res hudič pobral, če bi bila temu otroku malo bolj naklonjena? S tem, da ima do njega tak odnos, si stvari samo otežuje. Otrok je tu in ga mora prenašat. Bog pomagi. Ampak če že, bi si lahko vsaj olajšala stvari. Ona si jih na tak način samo še otežuje. Čez nekaj let bo pisala na forum, kako se je zajebala, ker je bila hladna do otroka, ker je zaradi tega bil celo življenje problematičen, posledično ona na robu zloma, sedaj je odrasel in je niti ne povoha, ona pa ima uničeno življenje. Enkrat je že sprejela napačno in usodno odločitev in namesto, da bi se iz tega kaj naučila, ponavlja sedj isto napako. Če bi sprejela situacijo, se malce bolj potrudila pri njunem odnosu, bi bilo njej dosti lažje, njemu prav tako, pa še dosti boljšo popotnico za življenje mu bi dala.

Pozdrav, ja lahko je govorit vam, ki imate normalne otroke, so pa eni otroci fullll zahtevni, ne jejo, non stop zahtevajo bližino staršev in potem izgorim. Ne zmoremo več, non stop so bolni, ponoči jih boli trebuh, ne naspimo se in potem taki v službo… Kako naj ostanemo normalni.. Poleg tega nimamo pomoči, ni babic, vse moramo sami postorit, kuhat, ker kupljeno ne jejo, pize, hamburgerji, hrano iz gostiln, vse to moj fant, star 4 leta ne je, ker je samo kuhano hrano, bog ne daj kako prežganje, mlecnih jedi ne je.. Za popizdit..prosim ne govorite kaj o psihologih, zdravnikih, nihče ne more pomagat..

In zdaj si predstavljaj, kako zahteven bi šele bil, če bi se ti do njega vedla kakor ta avtorica. Tale njen je tak zato, ker ve, kakšen nebodigatreba je in da ga nihče ne mara in noče. Mi razumemo tebe, pa ti? Razumeš tega ubogega otroka? Če bi on pisal post v takem stilu, kot si ga ti, bi napisal tole:

Lahko so drugi otroci veseli, uspešni in pridni, ko imajo normlne starše. Jaz imam samo mamo, ker me oče noče videt, pa še ona je zelo zahtevna. Vse, kar naredim, je narobe. Z nobeno stvarjo ni zadovoljna, nikdar nisem dovolj dober, da bi si zaslužil en objem, pohvalo, ali da bi mi povedala in pokazala, da me ima rada. Ves čas mi daje vedet, da sem odveč. Kako naj ostanem normalen? Pa niti babice ali dedka nimam v bližini, da bi me vsaj nekdo imel rad in mi občasno posvetil nekaj časa in ljubezni. In potem me vlačijo okrog psihologov, pediatrov, raznih  svetovalk in ugotavljajo, kakšno napako je mati narava pustila v mojih možganih. Kako jim ne potegne, da to ne bo prav nič pomagalo, twr rešilo težav, saj je najprej moja mama tista, ki potrebuje strokovnjaka, ki bi ji spravil misli in čustva v red?

Tako kot ti ravnaš z otrokom v njegovem otroštvu, tako otrok s tabo v starosti.

Mam 4 otroke najmlajsi hodi v osnovno solu zelo lijepo uzgojeni in pridni v soli v sluzbu hodim redno i moj partner sam ni velko casa za internet  je doma se vedno vse cisto oprano zlikano in skuhano vsi jemo ob 4 kosilo po sluzbi in solskim aktivnostima in vs moji fantki od mali nog veju da mi moraju pomagat okrug hisni opravil in mi greju nasproti nikoli nisem pregorela velko je kak se organiziras z otrokom in ga ukljucis v svoje zivljenje . Niti minute neobzalujem da jhi mam su moje sve na ovem svetu…

RAZUMEM TE..💯😥

Bravo – ce mi sama imela te tezave bi mi vase besede se kako dale misliti – bravo res ❤️

Ne gre se zato, da si ti zmogla. Gre se zato, da ona ni zmogla. Nismo vsi za vse. Obsojanje ne pomaga nič.

Jaz vas bi k Angelci Likovič napotil pa naj vam ona mal razloži, kako stvari delujejo. Tule je eden izmed njenih zadnjih intervjujev, zelo dobro povedano. Do splava ne smemo imeti tolerance, starši dandanes pa hočejo preveč časa zase in se ne posvetijo otrokom. V mojih časih ni bilo tako.
Angelca Likovič o šolstvu “Zelo pogrešam, da v šoli ni več ocenjevanja vedenja”

Draga Izgorela, večina mam vas lahko razume. Sploh tiste z zahtevnimi dojenčki in malo ali nič pomoči.  Glede na to, da je partner v tujini in ” nimate nič od njega” razen da vam nakazuje denar vi pa ste izčrpani, vam predlagam, da mu napišete da boste naslednje pol leta (min.) Na bolniški zaradi izgorelosti (njega ni, za vse ste sami) . Zato pričakujete, da vam bo dodatno k temu kar vam nakazuje, nakazal še razliko do vaše polne plače ali pa prišel domov, da si boste lahko spočili. Ker sem precej prepričana, da bo raje nakazal denar, boste vmes imeli čas razmisliti kako naprej, se spraviti spet v normalo, pa tudi kakšen zmenek bi vam priporočala (glede na stanje). Izgoreli namreč niste zgolj zaradi obremenjenosti, temveč tudi zaradi osamljenost in občutka zanemarjenosti v smislu odnosov, ljubezni, sexa. Bolniško boste zagotovo dobili, pa h kakšnemu psihologu,psihiatru ali psihoterapevtu močno priporočam. Ne samo zaradi bolniške. Vzamite si čas zase, tudi otrok vam bo hvaležen. Pustite ga dopoldan v vrtcu, da se posvetite sebi, popoldan pa njemu. Otrok ni nič kriv.

Zmogli boste,samo pogumno. Pa dedca nič šparat😉.

Tole z Angelco sem resno mislil. Tisti intervju je zelo dobro poslušat, če si mal depresiven.

Hm, žalostno ja. Glej, moj sum je, da je ušel, ker si bila ti naporna 8n si ga nekam pošiljala. Da daš otroka njemu, je dobra ideja, ker si je on želel otroka. Mogoče, tebe ni Moge l prenašat. 9bvezno na nabavi knjigo: Življenje je Tvoje od Louis L. Hay in se reprogramiranje. Govori si, čudovita sem. Pojdi na teli vadbo. Našminkaj se. Vloži nekaj v sebe. Mogoče ti tip plača, fitnes, k a ko obleko, tečaj jezikovni tečaj, da se naučiš komunicirat. Pa službo najdi. V kaki pralnico v domu vzamejo vsakega. Otrok je ogledalo staršev

Popay ima prav. To, da si ti otroka, nisi želela je največji problem. Pošlji ga možu, takoj. Glej, z zaljubljenost jo je tkole. Jaz sem bila npr zaljubljena v same kretene, drogeraše. Pol sem pač izbrala nekoga, v katerega nisem bila zaljubljena, s a mo je bil zanesljiv. In nikoli težav. Glej, to da si otroka želiš je osnova. Pa, da ga vzgajaš, si ljubeč. Vsaj zaigraj prijaznost. In kje je otrok videl nemogoče obnašanje. Ja pri tebi ne. Otroci oponašajo. Nauči se lepo vest, 8n boš doživela čudež.

Se sploh poslušaš kaj govoriš.Seveda sploh ne veš kaj je avtizem in še po možnosti si moški,ki ni pol toliko bremena na tebi kot ženski.Jaz imam 3 otroke in tretji je avtist,druga 2 ne.Zato ne kvasi neumnosti,da je vse kriva mati,ker nimaš pojma o pojmu.

Ja ti pa zdj veš a ma avtizem al ne..Pojma nimate kaj sploh je avtizem in kakor opisuje je sklop vsega.Ne obsojajte raje dajte kak normalen nasvet saj se obrača v pomoč ne v linč.

Ne vem, zakaj obsojate. Avtorice ne poznate. Napisala je precej dolgo pismo, torej ima resnične težave. Ne veste iz kje je doma. Morda imajo doma kmetijo. Veliko let smo potrebovali, da smo sprejeli depresijo (pa še vedno je tabu tema), a zaradi tega, ker je to nov pojem, pa izgorelost ne obstaja? Obstaja, od pamtiveka, samo da ima sedaj ime. Kar spomnite se vsi, ki imate otroke (pa tudi tisti, ki jih nimate), kako ste včasih preprosto preutrujeni, da bi jedli. Tisti, ki pravi, da ni nikoli utrujen, da vse zmore sam… Preprosto ne verjamem. Vsi, ki se tolčete po prsih, da ste zmogli… Sigurno ste imeli pomoč prijateljic, babic in partnerjev.

Ne obsoja se tega, ali ona zmore, ali ne. Obsoja se to, da lastnega otroka ne prenese in ji je odveč. Ta otrok je zelo sam na tem svetu, kar je zelo žalostno in vsega obsojanja vredno. Ona je razočarana nad partnerjem in to stresa nad nič krivega otroka. To obsojamo, ti teslo babje, ne pa utrujenosti.

Izgorela si zato, ker je s tvojim otrokom nekaj narobe, al ima duševno motnjo, adhd, SAM, nekaj je narobe z njim, zato si tok izgorela. Normalni otroci ti dajejo veselje ne žalost. Verjetno je mož to hitro ugotovil, mogoče je bil sam tak in raje pobegnil stran od skrbi. Upam, da ga nikoli več ne vzameš nazaj in spoznaš moškega, s katerim boš srečna. Vem pa, da je s takimi otroci tezko, hudo in se vsi sprašujemo ista vprašanja kot ti. Pa potem za dežjem posije sonce.

Tisti, ki pišete bedarije, da pri treh otrocih niste izgoreli, ja seveda da ne, ker so normalni, brez motenj.