Obžalujem, da sem rodila
Saj bo bolje, 16.01.2024 ob 23:35
Dolgo izgorela, 15.01.2024 ob 01:57
Zanima me, če se še kakšna ženska tako počuti, je še kateri žal, da je rodila, da se je odločila za otroka. Mogoče tudi kakšen oče lahko reče kaj na to temo!?
Nikoli nisem bila prepričana, če si želim postati mama. Potem sem spoznala njega, ki je celo življenje sanjal, da bo imel otroke. Pregovoril me je. Res je bil dober v tem, da te je prepričal, tudi v najbolj nemogoče odločitve. In tako sva dobila otroka. Nosečnost je bila naporna, on je sprejel novo službo in večino časa sem bila sama. Ko se je rodil otrok, mi je obljubil, da bo vse drugače, da bo v službi naredil vse, da bo čim več z nama. Po nekaj neprespanih nočeh v prvih dneh, se je odločil, da sprejme službo v tujini. In tako sem sama ostala z dojenčkom, ki je jokal dan in noč, ki ni hotel jesti, ki je imel nore krče. Tako zelo sem bila izgubljena in utrujena, da kakšen dan sploh ne vem kako sem šla čez dan. Nisem imela časa jesti, osebna higiena je bila na minimumu, neprespana, prestrašena, živčna, sem se spopadala z vsakim dnem posebej. Ko danes gledam nazaj sem verjetno imela poporodno depresijo. Njega razen za Božič ni bilo nikoli več k nama. Nakazuje nama denar in to je vse kar imava od njega.
Otrok je šel v vrtec, sami problemi! Jaz sem ostala doma na dolgotrajni bolniški, izgorela. V vrtcu so mi predlagali, da bi ga imela doma ali mu našla varuško, tako naporen je bil. Motil je celo skupino. Vse njegovo zgodnje otroštvo je bilo zame kot življenje v megli.
Sedaj hodi v šolo. Še vedno je naporen za znoret, jaz pa sem še vedno sama za vse. Imam ga rada, a samo zato ker je moj otrok. Cel čas razmišljam samo kako bi ga naprtila tudi njegovemu očetu, da še on občuti vse te starševske radosti, navsezadnje si je on želel otroka, z njim pa do danes ni preživel vsega skupaj niti en mesec življenja.
Izgorela si zato, ker je s tvojim otrokom nekaj narobe, al ima duševno motnjo, adhd, SAM, nekaj je narobe z njim, zato si tok izgorela. Normalni otroci ti dajejo veselje ne žalost. Verjetno je mož to hitro ugotovil, mogoče je bil sam tak in raje pobegnil stran od skrbi. Upam, da ga nikoli več ne vzameš nazaj in spoznaš moškega, s katerim boš srečna. Vem pa, da je s takimi otroci tezko, hudo in se vsi sprašujemo ista vprašanja kot ti. Pa potem za dežjem posije sonce.
Tisti, ki pišete bedarije, da pri treh otrocih niste izgoreli, ja seveda da ne, ker so normalni, brez motenj.
Verjetno tudi zato nismo izgoreli, ker otroku nudimo ljubezen in topel dom. Zato so otroci normalni. Res misliš, da je otrok v njenem primeru in okoliščinah lahko normalen? Ne more biti, zaradi stiske, ki jo nosi v sebi. Misliš, da ne čuti njenega odpora? Kakšen pa naj bo? Vsak zdrav in normalen otrok bi v takih okoliščinah postal težaven. Naj se vpraša, ali je res kaj narobe z njim, ali pa je za to kriva sama in bi otrok pri ljubeči mami bil prav lepo normalen.
Srednješolka, 17.01.2024 ob 00:02
Js mam pa eno vprasanje za vas odrasle ljudi. Koji kurac se jebete pa nardite otroke sam zato da se bo se on rabu mucit z lajfom in na konc umret? Sanjate o neki familiji pa ce nas je itak prevec na tem svetu pol pa eni jamrate da vam je zal. Pametni itak nimajo otrok ostali pa ste kjer ste jbg.
Torej tudi tvoja mama ni najbolj pametna? Ti pa tudi ne, če vztrajaš kljub tako peklenskim mukam na tem svetu in ko nas je že itak preveč.
Ja sej moja mama ni bla pametna kr namest da bi delala karkol hoce u lajfu kadarkol hoce si je zmislala otroka zarad ne vem cesa. In se mora se z otrokom ukvarjat namest da bi se sama s sabo pa s svojim lafom pac mislim halo hahah. Nisam spomenila peklenskih muk je pa res da nas je prevec in pametni so dejansko tisti, ki otrok nimajo. Mene pa zanima zaka se ljudje ne znajo briga za sebe in ne posegajo po (se ne rojenih) otrocih pac ce vete ka mislim
Jaz lahko samo rečem, da se na svet noben otrok ne pita. Tudi sem sama šla pot z dvema otrokoma, danes je eden že odrasel drugi pa ima še malo do polnoletnosti. Nije lahko…ampak meni so otroci dajali vsa ta leta moč. Nujno potrebujete psihološko pomoc oba. Verjamite mi vam bo v pomoč. Verjamem ,da ste dovolj močna in ,da vam bo uspelo. Otroci so naše največje bogastvo.
Srednješolka, 17.01.2024 ob 00:46
Ja sej moja mama ni bla pametna kr namest da bi delala karkol hoce u lajfu kadarkol hoce si je zmislala otroka zarad ne vem cesa. In se mora se z otrokom ukvarjat namest da bi se sama s sabo pa s svojim lafom pac mislim halo hahah. Nisam spomenila peklenskih muk je pa res da nas je prevec in pametni so dejansko tisti, ki otrok nimajo. Mene pa zanima zaka se ljudje ne znajo briga za sebe in ne posegajo po (se ne rojenih) otrocih pac ce vete ka mislim
Ka mislim? Mislim, da je tvoj pravopis katastrofalen.
Pa mimogrede, svobodna odločitev o tem, da si omisliš otroka, tako, kot je to storila tvoja mama, tudi pomeni delati kar hočeš. Naredila je kot je sama hotela in kar je hotela, kajne? Ljudi pa ni nič preveč. Preveč je samo neumnih ljudi.
Otrok ni nič kriv in si zasluži skulirane starše. Oče po tvojih besedah , ne izvršuje svoje vloge. Ampak ti kot mati pa delaš tudi več škode kot koristi. Nisi edina, ki si ostala sama in nehaj se že smilite sama sebi. Če ne zmoreš se odpovej roditeljskim pravicam ali pa končno postani delovna in besede mati vredna ženska. Imaš sina in to je blagoslov in čudež življenja. Le pogumno !
Spoštovana ” Dolgo izgorela”, nisem profesionalni vzgojitelj, ne pedagog, niti psiholog ali kaj podobnega. Sem zgolj nepopolna mama dveh po letih odraslih, vendar še vedno ne samostojnih otrok, dvojčkov, zato vam bom odgovorila zgolj kot mama: Iz vašega pisanja je bore malo razkriti tiste prave resnice, saj se osredotočate predvsem nase in na svoje težave in občutke. Glede vas vam lahko povem le to, da je žalostno, da že v času začetnega razmerja s tem ” odtujenim partnerjem” niste premogli do njega tiste prave ljubezni, iz katere se nato, če je možnost, rodijo tudi otroci. Najbrž vam je šlo samo za materialne užitke z njim brez obveznosti in motečih dejavnikov, kot kasneje, zelo zelo žalostno, indirektno etiketirate svojega otroka. Verjamem, da vam je bilo sami z otrokom težko, ja kateri mami pa ni? Tudi tistim s partnerjem je težko, saj se ti življenje obrne za 1000%, razumljivo. Pa zato še ne izgorevamo, kljub temu, da smo nenaspani, preutrujeni od vsakodnevnega dela v službi in doma,…, kljub poporodnim ali kakim drugim depresijam ne! To izgorelost si žal delate sami in to ne na fizičnem, ampak na psihičnem področju. Kljub temu, da je otrok že v šoli, se še vedno izgovarjate in vračate v preteklost in krivite partnerja, da vaju je zapustil. Edino pametno od njega, da se je takole distanciral od vas že na začetku, saj vas je takrat najbrž že spoznal in verjamem, da se od otroka ni želel odtujiti, zgolj samo od vas. Razlog za vaše stanje torej ni ne v partnerju ne v otroku, razlog ste vi sami. Otrok ubožček, pa ni sam takšen kot je, že ko je pokukal na svet, je z vsakim vašim gibom, pogledom, dejanjem,…..čutil, da z vaše strani ni dobrodošel in zaželjen in da ga nimate radi. Ja, res je, nimate ga radi! Ker če bi ga imeli, bi v vašem zapisu napisali še kaj drugega kot to, da ga imate radi, ker je pač vaš otrok in ne razglabljali o njem kot o objektu, katerega bi najraje potisnili partnerju, da bi še on videl kako je imeti otroka. Otrok ni objekt, je bitje, je vaša kri in meso in vi ste mu na svetu edini in vse, kar ima. Zato je razvil neke vrste obrambni mehanizem, da si izbori pozornost. Z vašim otrokom v osnovi ni nič narobe, so pa razvidne očitne travme zaradi vaše neljubezni do njega. Mislim, da morate najprej pošlihtati sebe, svojo psiho, pustiti vaš ego in samoljubje na strani in se posvetiti izgradnji ljubezenskega mostu z vašim otrokom. Točno, če niste sposobni ljubiti, se pa to vsaj potrudite naučiti, pa boste videli, da vse le ni tako črno kot se vam zdi.
Draga moja.
Otrok Ti je bil poslan, ker s tem boš spoznala sebe. Bodi ponosna in srečna mama.
Mi 3 smo ostali sami v nosečnosti. Ko sta se rodila dvojčka očeta ni bilo več. V nosečnost me je prisilil-peeprical.
Večkrat mi je bilo v sebi grozno. Ampak vedno, vedno sem bila ponosna na njiju. Danes sta uspešna in hvaležna otroka. V šoli sta bila med najboljšimi.
Vse se ti bo povrnilo. Verjemi!
Karkoli bodo tukaj komentirali,ti še vedno ostajaš sama z otrokom in izgorela.Poskušaj dati otroka v kakšne borilne veščine.Tam se bo naučil reda in discipline pa še umiril se bo,ker delajo tudi na koncentraciji.Ti pa boš imela vsaj 2x na teden eno uro zase,da vse v miru premisliš in greš naprej,drugega ti tako ne preostane.Srečno ti želim.Otroci so naše največje bogastvo,sami jih naredimo takšne kakršni so.
Žal mi je, ker si morala iti skozi nosečnost in starševstvo sama in ‘na silo’ Nekateri komentarji tukaj odslikavajo točno to, kar je še vedno narobe v naši patriarhalni družbi. Zelo malo kritik leti na strahopetno rit, ki te je najprej nagovoril za otroka nato pa ob prvi priložnosti, ko je ugotovil, da ni vse idealno brez problema šel. Starševstvo je nehvaležno, naporno in pogosto osamitveno obdobje saj, kot si videla nihče ne želi povedati resnice. Vsi so tako srečni in blagoslovljeni, ker imajo otroke, ker naša družba ne želi slišati nič o tem kako težko je velikokrat in država rabi nove delavce, davkoplačevalce in podložnike.
Mene ni sram povedati, da je težko, da bi se tudi jaz zdaj zelo verjetno drugače odločila, pa sem imela res ogromno pomoči babic in partnerja, ki je v polnem pomenu oče, družinski človek in team player.
Starejše generacije tudi izgorelosti ne poznajo, priznajo in ne smatrajo za resno zdravstveno stanje.
Nekaj boš morala spremeniti in poiskati še več pomoči saj to da si mati ne pomeni da se moraš izgarati v prezgodnji grob, ker si za vse sama.
Vse te ničvredneže, ki takole delajo otroke, jih potem zapustijo in se delajo, da jih ni, bi morali javno izpostaviti z imenom in priimkom, ter jim rubiti za preživnino.
Če nimaš drugih možnosti daj otroku telefon ali pa risanke, da se izkoplješ iz najhujšega in postaviš nazaj v eno normalno stanje.
Poišči pomoč in ne se še sama kaznovati za to, da si priznala, da ti je težko in, da obžaluješ odločitev za otroka – v tvoji situaciji je to povsem razumljivo.
Bodi dobra in prijazna predvsem in v prvi vrsti do sebe.
Mojii, 16.01.2024 ob 10:59
Mam 4 otroke najmlajsi hodi v osnovno solu zelo lijepo uzgojeni in pridni v soli v sluzbu hodim redno i moj partner sam ni velko casa za internet je doma se vedno vse cisto oprano zlikano in skuhano vsi jemo ob 4 kosilo po sluzbi in solskim aktivnostima in vs moji fantki od mali nog veju da mi moraju pomagat okrug hisni opravil in mi greju nasproti nikoli nisem pregorela velko je kak se organiziras z otrokom in ga ukljucis v svoje zivljenje . Niti minute neobzalujem da jhi mam su moje sve na ovem svetu…
kdo še je tebe v slovenijo spusto čefurka glupa