Če je on otrokov oče, hočeš nočeš MORA!!! prevzeti svoj del odgovornosti.
Meni je totalno mimo, da je toliko pezdetkov dandanes, ki otroka naredijo, pol se jim pa fučka.

Da sem jaz otrok od nekoga, ki se mu žvižga zame – če ne drugega, ga pri osemnajstih letih iztožim za vse za nazaj, z obrestmi vred. Če ni toliko človeka, da bi bil otroku OČE, naj pa plača če ne za drugo, za brezbrižnost in ignoranco. Prekleti pezdetki, ne morem in ne morem dojeti, kako lahko nekomu za lastnega otroka dol visi?!?

Zato mislim, da bi bilo nujno narediti test za očetovstvo. Kaj veš, kako se bo življenje sukalo. Stari starši ne bodo večno, službe so tako tako, bo imel otrok vsaj za študij in za osnovne potrebe; itak bo že pri sami vzgoji za marsikaj prikrajšan. Čeprav denar ne more nikoli nadomestiti, za kar je prikrajšan otrok brez dobrega in odgovornega očeta!

Bravo, Skr bna!

Pozdravljena!

Evo jaz pišem iz lastnih izkušenj. Oče mojega otroka tudi ni hotel podpisat očetovstva. Sem ga hotela tožit, pa se je vse ustavilo pr financah. Namreč iz svojega žepa moraš plačati 260000 (za DNK test in sodnega izvedenca) in ga tožit. Preživnino iz preživninskega sklada dobiš samo v primeru da on ne plačuje (in ko njemu nimajo kaj vzet – npr. je brezposeln; ker sicer se mu vsedejo na plačo).
Jaz ga nisem tožila in ga ne mislim. Itak je pa v enem letu in pol kolikor je otrok star prišel morda 6x (zdaj ga že eno leto nismo videli, kaj šele slišali).

Za otroške pa moraš imeti preživnino urejeno samo v primeru da je oče znan (vpisan v rojstni list), sicer pa ne.

Peronospera:˝In če se ta osemenjevalec kdaj kasneje razvije v kak zaupanja vredenosebek, dokaz očetvostva zlahka opravi kadarkoli. Ko je pa enkrat dokazano, pa poti nazaj NI! Oče dobi velike pravice do otroka, in ti mu jih moraš omogočati, pa tudi, če ti niti ficka ne plačuje zanj.˝- to ni čisto res. Časa ima 5let, da vloži tožbo za dokazovanje očetovstva in tudi vseh pravic ne dobi kar tako. Ga center najprej kar ornk preveri in najprej ima samo obiske pod kontrolo…

Pa lep dan!

In sicer Zakon o zakonski zvezi in druzinskih razmerjih piše:

90.člen

1.)Priznanje očetovstva velja in se vpiše v matično knjigo samo, če se s tem priznanjem strinja otrokova mati, ki jo matičar o tem obvesti.

2.)Če se mati ne strinja s tem priznanjem ali če ne da izjave v enem mesecu po prejemu obvestila, lahko tisti, ki je priznal otroka za svojega, vloži tožbo pri sodišču na ugotovitev, da je on otrokov oče. Tožba se lahko vloži v enem letu po prejemu obvestila, da se mati ne strinja s priznanjem očetovstva, vendar le v petih letih po rojstvu otroka.

3.)Kadar mati ni več živa ali je neznanega bivališča, da izjavo otrokov skrbnik s privolitvijo centra za socialno delo.

Ne vem nič o tem, ker hvala bogu se mi o tem ni bilo nikoli potrebno ukvarjati. Tebi želim le veliko lepih in sončnih dni s tvojo malo lepo pikico.

Sem ravno hotela napisat, da ima 5 let časa, pa ste me že prehitele. Mislim pa tudi, da pri nekomu, ki že takoj zavrača otroka ni kake velike bojazni, da se bo premislil.
Moram pa se postavit tudi na moško stran. Ženska lahko moškemu podtakne otroka, v obratno smer pa ne gre. Torej kako bi se katera od vas počutila, če bi ji moški naredil otroka, ki ga ne bi želela in ne bi mogla narediti splava?
Res se lahko zalomi, čeprav jaz ne vem kako ob vsej kontracepciji, ampak če se za otroka odloči samo mama in si ga oče ne želi, ga tudi v očetovstvo ni prav silit.

Evo ti jaz povem kako je če ga nočeš. Meni (oz. nama) se je zalomilo in to kljub kontracepciji. Počil nama je kondom in kljub temu da sem vzela post* tabletke sem zanosila. Za nosečnost sem žal zvedela dva tedna prepozno, da bi lahko šla opravljat splav. No resnici na srce ga ne bi šla delat tudi če bi bil še čas.

Mojega ni nihče silil v očetovstvo, samo ne bo mi pa ˝sral˝po glavi češ da ima pravice do malega (in to po tem ko ga eno leto sploh ni zanimal). Do zdaj mu nikoli nisem rekla da ga ne sme prit pogledat, ampak da bi ga pa kar odpeljal (po tem ko ga eno leto ni videl) pa no way. Sem mu jasno povedala, da ima najprej dolžnosti za uredit (očetovstvo in preživnino), potem mi pa lahko s pravicami teži. Pa je rekel da bo prišel podpisat… Yeah right, en mesec je od tega – o njemu pa ne duha ne sluha. Tko da.

Eh, daj no daj, otroku je podarila življenje in je dolžna zanj skrbeti (v kar glede na napisano ne dvomim), ni na dolžna očeta tožiti…

Res pametna punca!

Pomladančica je fajn napisala. Prekleti pezdetki! Fuj, gnilobe nečloveške! Zapuščeni od samih sebe!

Kaj je pa potem Varka, ko je s takim “pezdetkom” spala?

Hvala vsem za odgovore. Ja, tudi jaz se sprašujem kako sem lahko naletela na takega človeka in da nisem videla kaki je v resnici. Moram povedati, da je bil sprva zelo v redu, odlično sva se razumela in vse. Lahko rečem da sem bila prepričana da me ima res rad in da me nikoli ne bo pustil na cedilu. Zanosila sem po nesreči, kljub zaščiti in namesto da bi mi pomagal iti skozi to, je vztrajal naj naredim splav, da on pa že ne bo skrbel za otroka. Da bi pa kaj takega naredila, pa nisem zmožna. Navsezadnje otrok ni prav nič kriv. Prav zaradi tega in njegovih bolnih izjav mu zelo zamerim. V nosečnosti sem imela kar nekaj problemov, obdobja slabosti, omedlevanja…v tem času me ni niti enkrat poklical kako je z mano ali otrokom, kako se počutiva…raje je hodil naokrog in firbcal pri drugih, iskal vzroke…na koncu je rekel celo da otrok ni njegov, samo da bi on lepše izpadel in jaz kot nekakšna vlačuga. Zame je izgubil vse točke, ne želim ga več videti, upam da mu bo moja hčerka nekega dne vrgla vse to v glavo…Vsi mi pravijo naj se ne sekiram, da ga bo že doletelo tisto kar si zasluži in naj si raje poiščem človeka, ki me bo vreden…jaz pa žal ne znam nikomur več zaupati 🙁

Kot bi brala svojo zgodbo… Ti samo uživaj s hčerko, njega pa pusti pri miru. Še vedno ga lahko hčerka toži za vse nazaj. Če boš imela pa kako vprašanje al pa boš rabila samo kakšno vzpodbudno besedo, mi pa lahko na mail pišeš.

Se popolnoma strinjam z Majo.

otrok ima pravico do očeta, pravtako ima oče dolžnost skrbet za otroka.

Preživnina je OTROKOVA, in ne mamina, torej tiste, ki odrekate preživnino s tem da ne bi prijavile očeta, tako oškodujete otroka.

Sej tudi če oče otroka noče je bolje za otroka, da ima otrok očetovstvo priznano.

Pa kaj potem, če oče zahteva stike z otrokom? Bodite vesele da je tako.
Hmmm…. , ja hudiča s kakšnimi tipi pa seksate, da mu niti lastnega otroka ne zaupate vsak teden za kakšno urico? Imate pa nizek nivo izbire partnerja zgleda.

Neverjetno, da so nekatere ženske pripravljene otroku vzet preživnino, ga oskubiti za morebitno dediščino, ga oropat pravice do očeta, mu preprečevat stike z očetom za vsako ceno, samo da bi nagajale očetu ki jih je pustil. Takim ženskam bi jaz težko rekel, da imajo rade svojega otroka, saj borbo z očetom bijejo na otrokovem hrbtu in na otrokov račun. Sem presenečen, koliko od vas tako početje podpira.

No, take ponavadi naredijo splav.

Če pa je bla punca tolk pogumna, da je šla z desetimi, naj bo pa še tolk, da jih pošlje na test DNK. To je dolžna narest zaradi otrokovih koristi.

ves kaj ti megaboy…pomoje ni ravno pametno metat vsega v isti kos…sama sem se odrekla prezivnini in vsemu…zakaj? ce je ze v nosecnosti poskrbel in delal na tem,da otroka ne bi bilo, in nenazadnje se mu je posrecilo, a kaj ko so otroka dobesedno resili, tako,da se mu je plan sfizil…naj zaupam potem otroka takemu ocetu? niti pod razno…moja dolznost je, da ga pred takim zascitim…ko bo pa sam dovolj star, se bosta pa sama zmenila kako in kaj…

*****…sama sem se odrekla prezivnini in vsemu…zakaj? ….*****

Nisi se odpovedala tvoji preživnini temveč si otroka spravila ob njegovo preživnino, in še ob očeta.
Pa dobro. A misliš da če je oče nasprotoval otroku še med nosečnostjo, da ga bo po rojstvu kar ubil ali kaj? Sej človek se lahko premisli, in tudi očetova dolžnost je da skrbi za otroka.
Vsekakor otrok ima pravico do očeta, ti pa si mu to pravico odvzela.

Tud zate velja tisto vprašanje zgoraj ki ga je postavila Skr bna.

Če sem jaz razumela, se je otroka hotel znebiti že med nosečnostjo!
Fizično nasilje nad bodočo mamico!!!

Dolžnosti in pravice očeta? TO NI ENO IN ISTO!!!

Tocno tako debela berta…nikoli ne bom pozabila trenutkov,ko so resevali zivljenje malega pikca in v koncni fazi potem tudi mojega…in borb ki sem jih bila,da je mali normalno zazivel, da je sedaj kot normalni vrstniki,ceprav sprva ni tako kazalo…(mozganskih okvar )…torej zaradi vsega trepetanja, truda in bojazni sem in vidim edino pravo pot v tem, da ga zascitim,pa ceprav pred lastnim ocetom…

In ja kaksen v resnici je, je pokazal sele,ko se je zalomilo…sprva nisem hotela verjet a k sreci so me tudi moji najblizji spametovali, da sem hitreje prisla do zakljucka…