Jaz pa na nek način razumem, ker tudi moji mami božična družinska večerja ogromno pomeni. Jaz sicer nisem (več) verna, mož in otroci pa nikoli niso bili. Njej je ta večer enostavno najpomembnejši v letu in se temu pač prilagodimo. In čeprav je naša udeležba vsako leto pričakovana, nisem bila užaljena, ko mi je pa bilo enkrat rečeno, da ne moremo priti, ker pride brat z vso svojo razširjeno družino (partnerka ima tudi otroke od prej) in za nas ni bilo prostora. Sem videla, kako je mami razveselilo dejstvo, da pridejo. In to je zame bistvo božičnega večera – da je mami srečna.

Je pa res, da moj brat npr. božični večerji ne pripisuje posebnega pomena, zato ima pogosto drugačne plane. Je nami potrebovala kar nekaj časa, da je to sprejela. In da je sprejela dejstvo, da to ne pomeni, da mu zanjo ni mar, ampak da je pač njegov jezik ljubezni drugačen.

No, tale, da vsa leta hodiš k mami na božično večerjo, ker mami to tooooliko pomeni, potem pa NE MOREŠ PRIT , ko pride tja brat s svojo družino??????? Ali ne bi to bilo le še lepše, bolj praznično, da bi bili vsi skupaj tam?  Neee, takrat vi ne  morete tja…

Torej si ti in tvoja družina dobri samo, ko bratove ni…pomanjkanje prostora??? Ma ne, no, saj bi vi lahko prinesli stole s sabo ali pa bi mati veličastna prenesla svojo prireditev morda k vam, če imate več prostora.

Tole vse skupaj ni ok, veš? Razen, če si rada za rezervo.

Moji so šli tud k ženinim staršem, bomo imeli pa danes pri nas večerjo. Ni bilo neke panike pri meni. Znam tudi za dva skuhat. Res smo se pa o tem pogovarjali že malo prej in nisem že kar kuhala na pamet. Je pa tudi, da smo čez leto veliko več skupaj mi kot pa so po drugi strani. Vse skupaj pa delam na dolgi rok, da ne vsiljujem svojih želja in pričakovanj. Se prilagodim njim.

Problem ni samo v vaših ta mladih ali v tebi. Problem je v vaši komunikaciji ter da sina tretiraš kot majhnega otroka.

Glej sin je odrastel, ima svojo družino. Nisi niti enkrat pomislila da si želijo tudi oni vzpostavit svojo tradicijo? Razočaranje, jeza je zaradi tvojih nerealnih pričakovanj ter zaradi čustvenih vzorcev, ki si jih potlačila. Tvoj občutek manjvrednosti in zavrnitve je butnil ven. Mogoče ti je to lekcija, ki so jo morala osvojit, da razčistiš stare rane. Za drugo leto ti pa želim malo več spoštovanja do tvojega sina in ga prej pokliči in mu daj svobodno izbiro.

Za zgled ti je lahko gospa ki je opisovala svojo mami, ki ji božič veliko pomeni. Vsi vi ki nezastopite zakaj ni bila prizadeta ker je bil povabljen brat imate enak problem kot avtorica.

Se tudi jaz strinjam. Ce je volja, se prostor vedno najde. Morda ne idealen, ampak saj gre za druzenje. Ki baje mami pomeni najvec na svetu. Vcasih je opravicevanje starsev / razumevanje neumnost.

Rajši kot strogo začrtano tradicijo in oficielne obiske imam spontanost. Tisto, da že 1. 1. veš, da moraš 24. 12. zvečer nekje biti, mi deluje kot prisila. Z mladimi se sicer običajno v teh dneh dobimo, pri nas ali pri njih, a letos se bomo šele po praznikih, ker so v toplih krajih. Sem vesela za njih, da uživajo. Mnogo več mi pomeni, da se npr snaha mimogrede oglasi ali me pokliče in greva skupaj na pijačo ali kosilo, mi sin mimogrede prinese kaj dobrega, me povabijo na izlet. Zdaj so v toplih krajih, zato se bomo dobili po praznikih. Sem vesela, da uživajo.

Koliko besed samo zato, ker se ne znate zmenit! Lahko bi ti poklicala en teden prej in preverila, glede na to pa, da je sin hodil k tebi, bi v bistvu moral on poklicat, da bo letos drugače. Pa ne sekiraj se toliko, so se pač odločili drugače. V moji žlahti pa mene malo moti, ker eni vabimo za vsak RD in tudi okrog novega leta, eni pa nikoli. Menda pri enih ni dovolj prostora za 10 ljudi, pa si mislim, saj ne pričakujem večerje s 6 hodi za veliko mizo. Se mi zdi, da eni raje hodijo kot povabijo.

Jaz bi bila pa neskončno vesela vabila staršev, da skupaj preživimo božičnih večer, pa ga ni. V moji družini je bolj kilavo, ker razen meni ni nikomur do božiča.

DRužina so sedaj tvoj sin, njegova partnerka in njun otrok. Pika. Od tu se odloča naprej.

Edino narobe pri vsem tem je,da te niso obvestili, če ste bili prej vajeni drugače.

Sveti večer, če ga praznuješ v krščanski maniri, je tiho pričakovanje rojstva Jezusa, se zmoli, gre k polnočnici, hrana ne igra bistvene vloge.

To, kar se greste pri vas, je čisto vseeno, četudi bi izvedli danes ali kadarkoli.

Tako smo praznovali pri nas doma, tudi na Božič smo bili v družinskem krogu, k sorodnikom, prijateljem smo šli 26. Tako praznujemo sedaj 20 let tudi v naši družini, nikoli 24.12. nismo bili pri mojih ali moževih. Sveti večer je naš večer.

Pa je bilo s strani njegovih na začetku tudi nekoliko dvignjenih obrvi. Midva sva se odločila drugače, to je za najino družino dovolj.

Spoštuj svoje odrasle otroke in se ti zna povrniti, zamerljivost se ti bo pa tudi.