Res ne razumem tega. Greste v sluzbom, se namucite, a zasluzite placo in potem delez te place namenite otroku. Potem otrok odraste in gre za svojim zivljenjem. Kaj imate od njega?

Res ne razumem zakaj si eni tako mocno zelite otroke, druzino? Osebno si samo zelim denar in svobodo. Sicer sem se dosti dosti mlada, ampak vseeno ne planiram imeti otrok nikoli. Bi pa rada slisala druge in njihov nacin razmisljanja. Kar povejte. Vsak odgovor je dobrodosel. 🙂

To je podedovani gon po ohranitvi vrste.

men je blo rojstvo obeh hčera najboljša,najlepša stvar v življenju…če pa vse gledaš čez denar se pa ne splača ne…pa tud za takšne je nekako boljše,da jih nimajo

Men je smisel življenja da dajem za otroka. Tista “svoboda” pred otrokom je bila brezveze, brez nekega smisla. Otrok je prinesel odgovornost, stroške, manj časa zase. Ampak ničesar ne pogrešam, kar sem prej počel. Še vedno več ali manj vse, ampak manjkrat seveda.

Ne vem, naravni nagon je razmnoževati se. Jaz bi še imel otroke. Ne razumem, kako si je ne želeti otrok, ampak če jih ne bi imel in si jih ne bi želel, bi šel malo k psihiatru. Ne razumem strahu pred nečim naravnim. Ali pa da bi celo sovražil otroke. Sem si jih želel že od začetka 20ih, seveda prej urediti svoj lajf, štalco, finance…

Sem pa zelo preprost človek. In opažam, da so otroci tudi. Jaz ne rabim stalno nekaj novega, bmk ali je otroški voziček rabljen ali nov recimo al pa kolk diagonale ma TV, al pa da je v garaži pleh mlajši od npr 3 let. Tako kot se recimo otrok včasih bolj zabava z enim odpadnim kosom kartona kot pa novo igračo.

Lajf je lahko tako simpl. Prava svoboda je, ko te ne ganejo mnenja drugih in neka socialna norma materializma, ampak delaš svoje in si zadovoljen s tem.

Vsako živo bitje, živali in ljudje, imamo v sebi od matere narave dan nagon po razmnoževanju. Enako kot nagon po hrani, nagon bežati pred nevarnostjo, nagon strahu pred neznanim in tako dalje. Tako da želja po potomcih izvira iz človeka, je nekaj najbolj naravnega in normalnega, kar ima prirojeno. Če tega nimaš, nisi normalna in si en faler narave. Verjetno naravna selekcija, ker je planet že dobro zaseden. In ne mi sedaj o pogojih za imeti ali ne i.eti otroka. To je nekaj drugega. Eno je, da se ti ne odločiš zanj zaradi takih in drugačnih razlogov, čeprav si ga želiš. Drugo pa je, da želje sploh nikoli ne začutiš. Prvo je zdrava pamet, drugo je pa napaka narave.

Osebno si ne predstavljam kaksna muka je biti noseca in kaksne mucnine so to ko rojevas. Nosecnost je za mene definicija kazni. Imas v trebuhu parazita, ki se razvija in ce si premislis in ga ne zelis vec imet ne mores nic. Moras pripeljat do konca. Pac strasno. Je pa res da edino cesar me je strah ce jih ne bom imela je da bom sama in osamljena v zivljenju. Edino to.

Imam dva otroka in imam vedno dovolj zelja zanju.

Od nekdaj sem si želela družino v smislu najprej stalca nato kravca. Ko sva oba končala fakultete  in se redno zaposlila, sva si uredila dom, nato pa so prišli otroci. Čeprav so bile težave, mi ni žal. Glede denarja pa sploh najmanjši zadržek, vsi otroci so na svojem, vsem smo izdatno  pomagali . Vedno pa si starš otrokom, mene vedno skrbi za njih, čeprav so že odrasli. Ali bodo v redu, so dobro izbrali, bodo srečni, bodo zdravi. Bolj me za njih skrbi kot zase. Ampak ne bi bila brez otrok, rada jih imam. Ne predstavljam si, da bi se odločila za življenje brez otrok.

Skupinsko trolanje Nikinega inštituta, faliranih FDV-jevk in forumske spake imenovane Kokoši.

To je vse odvisno od stopnje zrelosti. Kdor ostane na ravni tega, kar se finančno splača, pač ostane tu in gleda na otroke kot da se mu zažirajo v finance.

Komur je v lajfu jasno pa še kaj več, nanje gleda povsem drugače.

Zelo simpl.

Jaz od otrostva nikoli nisem videla nekega smisla v tem, da imajo ljudje sploh otroke. Moje mnenje je da ce imas dobro sluzbo in ce si znas lepo urediti zivljenje in medcloveske odnose nic vec ne potrebujes. Imas vse. Nimam niti najmanjse zelje po otroku iskreno.

Da ženska, ki si ne želi otrok, nikoli ni resnično ljubila.

In ko spoznaš pravega, vidiš, da imajo prav.

Neodgovorno  in moralno sporno je rojevati nove sužnje v ta kruti svet.

Kje imate srce, da ste taki egoisti?

No saj. Si pač škart roba. Blago z napako. Želja po otroku nima jasnega razloga. Ne moreš je utemeljiti z razlogom in razumsko. Jo čutiš, ali pa jo ne. Vsako normalno bitje jo čuti, ker je to del človeške narave že od nastanka človeka. Če je ne čutiš, je s tabo nekaj narobe. Enostavno.

materialisti ne boste nikoli razumeli nekaj kar nima veze z denarjem..

Pa ne mislim nič slabega, nikogar ne obsojam.

Poglejte v kakem svetu živimo?

Vojne, hrana zastrupljena, zrak zastrupljen, prisilna cepljenja, v šolah tekmovanja in borba za točke, nedelujoče zdravstvo, slabo plačane službe …

Potem pa starci rečejo, do 18 leta smo ga spravili, ali pa do faksa … potem naj se pa sam znajde.

Halo? Kaj ga potem spravite na svet, če se mora potem v tem KRUTEM svetu sam znajti.

Otroci niso igrače, dokler so mali in luštni … potem naj se pa sami znajdejo … kruto res.

O tem sem prej pisala. To, da se ti odločiš, da otrok ne bo zaradi razlogov, ki jih naštevaš, je nekaj čisto drugega kot to, da ne čutiš želje po otroku. V prvem primeru si ga želiš, a oceniš, da to ni najbolj pametna ideja in zato ga nimaš. Nekateri naprimer se temu odpivejo tudi zaradi zdravstvenih razlogov. Pač sprejmeš to žrtev, ker je nujna. Drugo pa je, da ni želje v tebi. Ne mešaj tega dvojega.

Ahhhh dej nakladaj in glej vse negativno.To so sami izgovori.Škoda, ker se nisi rodila leta 1850 …Ali pa 1923….Ali pa 1945? Ker takrat so pa perspektive bile?

Sine, če slučajno prebereš:

Ako me pitaju, moja jubavi

Je l’ mi fali život od prije

Reć ću, nije ga ni bilo bez tebe.

Seveda v sebi tega ne čutiš.Ker imaš  premalo ženskih hormonov v sebi.Imaš sploh menstruacije?