Velikokrat koga slišimo, kako so nekateri verni neumni, ampak ali sploh imajo izbiro?

Religija ni nikoli opcijska, če živiš v izjemno slabih materialnih razmerah, tako kot naši predniki praktično 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vse naše zgodovine, moraš biti veren, da lažje preživiš in vzameš v zakup brutalno krutost narave (bolezni, lakota, vojni spopadi, smrt, naravne katastrofe).

Ali pa v nekoliko manjši meri še vedno ostaja potreba po bogu, čeprav nisi več fizično ogrožen in imaš materialno varnost, streho nad glavo in hrano, zdravniško oskrbo,
ampak kljub temu težko živiš, če bolehaš za boleznimi sodobnega človeka, ki podlega kroničnemu stresu in nezadovoljstvu, ker ni prilagojen na hiter tempo življenja, individualizmu, izvisi in zapade v depresivna stanja, kjer ga spet rešuje religija ali bog, da izmučen in naveličan vsega ne potone povsem, toliko da se obdrži nad gladino. 

Če bi bila bog in hudič pobratena, ne bi bilo potrebe po religijah, ki vedno rabijo polarizacijo os med dobrim in zlem, da utemeljujejo svoj obstoj s ponujanjem rešitve v vlogi božjih agentov (duhovščina, guruji, misleci in filozofi…). Človek kot socialna žival se tudi boljše počuti v (verskem) kolektivu.

odkod ti, da je religija potreba?

Pa ravno veliko tistih, ki so živeli v slabih razmerah, je izgubilo vero v boga.

Dogajajo se zadeve, ki si jih neuk človek ne zna razložiti, ker pa je po naravi radoveden, ga zanimajo vzroki.
In vedno in povsod se nejdejo “barabe”, ki izjavljajo: “Ja, jaz/mi pa vemo”! in se za to “vedenje” pustijo bogato nagrajevati.
Kaj je lažjega kot za vse nerazložljive pojave reči: “Božjja skrivnost!”.
In pa seveda – konkurenco (vsakega, ki dvomi, ali “bog ne daj” ima drugega boga) – pobiti brez milosti

Pa ravno veliko tistih, ki so živeli v slabih razmerah, je izgubilo vero v boga.
[/quote]

Ajde ne seri, ravno taki so najboljši vojščaki. Ravno zato prav vse Cerkve skrivajo resnico.

Ma ja, pa lažje je reči, da je nekdo kriv, ker ima itak vse v svojih rokah in da “nič ne moreš”.
Stališče žrtve serijsko. Manjvrednostni kompleks takisto.

Usoda, bog, karma, temne sile … Dobri izgovori, da življenja ne vzameš v svoje roke. Pa bo, kar bo. In potem (logično) je, kar je.

Če vere, ki je intimna stvar posameznika, ne bi ugrabili psihoti narcistični in iz vere naredili religije, ne bi nihče nikogar pobijal v imenu boga.
Pa seveda, če ljudje ne bi bili takšne ovce in se psihopatom podrejali.

Že v prazgodovini je človek potreboval “božansko” razlago dogajanj v naravi, ker je enostavno ni razumel. To so izkoristili tisti najbolj brihtni jamarji in ugotovili, da bi se bilo dobro pretvarjat, da neko božanstvo prek nas nekaj sporoča. Da bi bil učinek večji, so uporabljali razne izvlečke drog iz raznih rastlin. Bog je spregovoril. Seveda je tak vrač bil tudi najbolj čislan član družbe. Zadeve se razvijajo dalje in ker so pogani imeli veliko svojih verovanj, zelo razdrobljenih, so prišli določeni možje na idejo, zakaj ne odkriti enega samega boga, ki bi govoril skozi posvečene, kot prej vrač. Ampak treba je bilo najti vernike. Pa so jih, s silo sicer, ampak so jih. In jih indoktrinirali, oprali možgane in jim dopovedovali, da morajo ubogati njihove nauke, ker jih bog vidi in jih bo kaznoval, če jih ne bodo. Ker pa so duhovniki božji služabniki, skozi katere govori bog, so seveda nadrejeni vsem ostalim. Cerkvi je treba prinašati darove, da bo opravljala to častivredno delo. Seveda je šlo zgolj za moč in za denar.:)) In glede na reklamo, ki traja že 2000 let, ni videt, da bi ta zabloda poniknila.

Dajte si predstavljat, da sploh ne živite na tem svetu, ampak ste prišli samo na obisk. In ti čudni ljudje pleteničijo o nekem bogu, ki baje prebiva nekje v vesolju in o nekih dušah, milijardah in milijardah duš, ki tavajo okoli. Bi mislil, da se vam meša. Če religija ne bi bila tako zakoreninjena v nas, da se nam zdi normalno, da nekdo verjame v tipa z belo brado, ki razglablja o človeštvu in deli odpustke, bi tudi mi mislili, da gre za norce.

Pa ravno veliko tistih, ki so živeli v slabih razmerah, je izgubilo vero v boga.
[/quote]

Se strinjam.

Bi ti oporekal v segmentu: “traja že 2000 let”. Religije, sicer različno razvite, so verjetno z človeštvom že od samega začetka. 10.000 let in več. (Vedno se najde nek “prebrisanec”, ki bi “na lahko” živel na račun lahkovernežev)

Kdo pa je pravzaprav bog? Neka vsemogočna entiteta, ki naj bi bila čista ljubezen?
In potem ta bog, ki je ena sama ljubezen in nikogar ne sodi in odpusti vse, ob prvi napaki obrne ploščo in kaznuje, selekcionira na dobre in slabe, odreja strašne muke v peklu, odreka svobodo, vrača milo za žajfo (le kaj ima maščevalnost z ljubeznijo?), odloča, katera duša bo večno trpela in ja, celo pričakuje od svojih vernikov, da bodo ubijali v njegovem imenu?

Dve možnosti sta: lahko, da se mu je čist odpeljalo ali pa mi ne vemo, kaj (kdo) bog v resnici je.

“Če bi bila bog in hudič pobratena …” To ni mogoče. Vedno gre za odločitev. Tudi če se odločiš za dobro, mnogokrat spodleti. Kako je šele, če se odločiš za hudo in je le vedno bolj slabo. Pobratenost bi pomenila neko vseenost, brezbrižnost, kar je huje od sovraštva kot nasprotja ljubezni. Je pa dobro, če sprejemaš svoje dobre in slabe stvari, ker jih s tem ne rabiš projicirat v druge.

Mislim, da je temelj potrebe v strahu pred lastno odgovornostjo. Lastno in nikogar drugega. Za sebe. V prvih 1X letih življenja imaš vedno nekoga nad sabo (starše …), ki ti odreja, kako boš živel, določa kaj je prav in kaj ni, pohvali, ko narediš nekaj dobro in kaznuje, ko narediš nekaj slabo. Potem pa to nekega lepega sončnega dne izgine. Ni več roke nad tabo, nihče več ti ne pove, kaj je dobro in kaj ne, sam se moraš odločit. Tudi, če se izkaže, da si se odločil napačno in delal slabo, večinoma ne boš kaznovan. Tvoje slabo delo te grize in žre, pa ni nikogar, ki bi ti s kaznijo odvzel težo z ramen … nad tabo je samo modro nebo in praznina. Vedno bolj jasno tudi začenjaš dojemat svojo lastno minljivost, ki nekatere močno plaši. Veliko jih vse te totalne svobode preprosto ne prenese. Ne zdrži. Kaj boljšega, ko se nekdo pojavi in začne o belobradem starčku na oblaku, ki še vedno drži roko nad tabo, ki te bo kaznoval, če delaš slabo, ki te bo odrešil resnične minljivosti. Saj umrl boš še vedno, le da ta belobradi starček na oblaku pravi, da je del tebe vseeno neumrljiv. Tvoj bistveni del in za njega bo poskrbel sam belobradi osebno. Kaj boljšega. Kot naravno čredno bitje se z veseljem pridružiš meketajoči čredi, ki pač nekam gre … kam točno, te niti ne zanima. Ravnokar si se odlično znebil odgovornosti za svoje početje … naj le kdo drug vodi, sigurno ve, kam. Mi moramo samo slediti, ti odmeketa čreda, pa bo vse v redu. In se naučiš meketat enako kot čreda okoli tebe in … se spet počutiš nadzorovanega in usmerjanega, tako kot si bil vedno do zdaj. Dobil si kup novih zapovedi predvsem o tem, česa ne smeš, kaj je greh in predvsem, kako se greha očistiti s preprostim priznanjem nekemu staremu ovnu, ki ima baje direktno linijo do tega belobradega starčka na oblaku, ki ga ti sicer ne vidiš, ampak če cela čreda pravi, da je tam, potem bo že nekaj na tem.

Mimogrede ti razložijo še to, zakaj je zadnjič strela vsekala v sosedov kozolec. Povedo ti, da je baraba, da se jim smeji, ko mu povedo za belobradega … No, vidiš, bog ga je kaznoval, ti povedo. Aha, torej belobradi dela strelo. Jaz sem pa varen pred njo, ker jaz pa vidim belobradega na oblaku (čeprav ga še vedno ne, kar te žre in se zato še bolj trudiš). Še bolj se bom držal zapovedi, še večim stvarem se bom odrekal, da mu pokažem, kako dober sem, si ves čas ponavljaš.

Čez leta, ko začenjaš dvomiti v vse to, kar si kot mlad bacek verjel, ko si zdaj sam star oven, ki posluša izpovedi mlajših ovc, pa še vedno nimaš direktne linije do belobradega in, kolikor veš, je tudi nihče od tvojih kolegov nima. Pa tudi videl ga še vedno nisi in tudi drugi ga najbrž ne. No, za enega se govori, da se vsak dan pogovarja z belobradim, tega ki ima tudi sam vso volno belo in zanj pravijo, da je njegov namestnik na Zemlji. Ampak ti vseeno nekako dvomiš … Ampak zdaj ne moreš narediti več nič. Ne moreš več iz črede, preveč si se odpovedoval, preveč “plačal”, da si smel ostati v čredi, da bi zdaj to vse zavrgel. S tem bi zavrgel celo svoje življenje. In še vedno se bojiš tiste totalne svobode, ko si sam odgovoren za vse. In mekečeš dalje s čredo.

S “pobratenostjo” sem imel v mislih to, da je izvor dobrega in zla isti – notranji ali individualni za razliko od projekcijskega – hudič, demoni, neverniki … Če je sovražnik zunanji, ni nikoli osebni ali notranji.

Najhujši sovražniki je notranji sovražnik.

Od kod potreba? To je rezultat prisile, marketinga, propagande… Nekoč si niti nisi mogel privoščiti, da bi kaj takega zavrnil.
Če ti že kot dojenčku perejo možgane (zasadijo seme) in potem se skozi dodelan sistem samo nadaljuje…vcepijo prepričanje. Če oseba nima sposobnosti kritičnega razmišljanja potem se enostavno drži črede. Na tem tudi temelji obstoj religije. “Roka”, ki vodi in “glava”, ki ve kaj je najbolje.

Vse več Slovencev se vključuje v SDS religijo in trdno vero v živega Boga, gospoda Janeza Janšo.

Ne bom preveč na dolgo in široko o znakih i o tem kako imaš/imamo dobesedno pred nosom… nekako razumem… verjetno ne veste kaj mislim… ok…

Enkrat sem poslušal enega phd-ja… Torej izobraženega, pismenega itd…

je tema nanesla na prostozidarje… pravi da samo zadnja oz 33. stopnja ve zakaj se gre… u čemu je fora… te ostali “nižji” ker ne poznajo teologije pač sodelujejo…

Sovaščani te ne gledajo grdo in te ne izločajo. Službo dobiš brez problemov, samo maš se je treba udeležiti n tiho prikimavati. Zapovedi so po izbiri, naš krščansko zavedni premier recimo grdo laže.

S “pobratenostjo” sem imel v mislih to, da je izvor dobrega in zla isti – notranji ali individualni za razliko od projekcijskega – hudič, demoni, neverniki … Če je sovražnik zunanji, ni nikoli osebni ali notranji.
[/quote]

Oboje, verjetno. Dobro in zlo prihajata od znotraj in od zunaj. Dobroto lahko deliš in prejemaš, enako zlo.

Izvor religije je strah. Izvor strahu je slab dogodek, to je hudič. Strah potolaži namišljena entiteta (bog), ki bo prestrašene rešila pred izvorom strahu (pred hudičem).

Trenutno smo priča ustvarjanju nove religije, a med bogovi še poteka bitka za prevlado, zato trenutno še ne vemo, ali bo nova vera monoteistična ali politeistična in če bo drugo, se še ne ve, ali bo tudi ta vera imela sveto trojico v podobi očeta in sina in svetega duha in nekaj žensk v stranskih vlogah in kot statistk. Mogoče bo na koncu samo še dvobožje. Bomo videli. Dajmo času čas. Zaenkrat se ve samo eno: hudič nove vere je zdravje. Ampak bogovi Pfizer, Moderna, Johnson & Johnson, AZ in mogoče še kdo, bodo poskrbeli, da bodo hudiča izgnali v pekel.

ž**** se nočo cepit,uprašu dva ki poznam,samo v svojo deželo na injekcijo.tam se cepit.

Bog se manifestira (miselno, vizualno) vsakemu (prirejeno) glede na njegovo osebno prepričanje. Vsaka prepričanje, ki je bogato, poživljajoče, navdihajoče in ustvarjalno, je pravilno za posameznika v njegovi individualni stvarnosti, čeprav nima prostora v objektivni realnosti.  

Npr. egipčanskih piramid ne bi nikoli zgradili, če ne bi bila v ljudeh in arhitektih globoko zasidrana (verska) ideja, iz katere so črpali ustvarjalnost in pogosto napredne ideje, ki so bile daleč pred svojim časom.

Recimo Jezus bi ostal navaden tesar in bi ga zgodovina povsem izbrisala z obličja zemlje ter spremenila v prah, če ga ne bi (verska) ideja, da je Božji sin z izjemno inspiracijo povzdignila nad golo bivanje in mizero človeškega življenja, ki se zaključi s smrtjo, od koder je potem gradil prelomno filozofijo , zametke prvih socialističnih idej, kjer je bil tudi revež nekaj vreden – z ozirom na dejstvo, da so se takrat Rimljani zabavali v kolosejih in arenah, ko so zveri mrcvarile ljudi in kjer zgarani in izmučeni sužnji pogosto niso dočakali niti 30 let.

Kako so se uveljavile religije? Predstavljaj si, da imaš dve skupini prijateljev A in B. In da ni interneta in elektrike, to so stari časi.

V skupini A so prepričani, da je treba živeti in pustiti živeti in se ne vmešavajo v druge. Koncept nadnaravnega bitja jim je tuj. Sodelujejo, če se jim da, sicer pa ne. Pač po sprotni presoji.

V skupini B se ti najde bolnik ali šaljivec, ki prijatelje iz skupine prepriča, da se mu je prikazal Sodnik-Stvarnik. Povedal je, da so si vsi B-jevci med sabo bratje in si morajo pomagati, ampak da so pa oni iz skupine A poslani od Hudiča, da jih skuša. Najbolje bi jih bilo kar odstraniti z obličja zemlje, če se že spreobrniti ne dajo. To je pravzaprav sveta dolžnost vsakega iz skupine B, sicer bo šel v pekel prav tako kot A-jevci!

No, kaj mislite, katera skupina bo dočakala nov dan, da bo zaplodila potomce in jim prenesla svoje filozofsko prepričanje?