Ne boš verjel(a), morda poleti, če je zelo vroče, spije kakšno pivo.
Sploh pa sem napisala, da je moški, pravi moški ne pretepa šibkejših.

Jaz imam takšnega. Prav nič osladno ni.
Sva pač par, partnerja, prijatelja in ljubimca. Življenjska sopotnika. Opora in varno zavetje.
Se imava rada in sva rada drug v družbi drugega.

Drugačnega življenja si sploh ne predstavljam. In tudi ne želim.

O, super. Tudi ženske pohvalite svoje partnerje :).

In, ko otrok ne bo več doma? Zakaj sta sploh skupaj?
[/quote]

Ko otrok več ne bo, bova (morda) ostala skupaj, ali pa ne. Mene ni strah biti sama, prav dobro mi je. Pa ne, da ga ne maram, nasprotno, ravno pravi je zame, če pa se bova razšla pa vseeno ne bo konec sveta.

Ko otrok več ne bo, bova (morda) ostala skupaj, ali pa ne. Mene ni strah biti sama, prav dobro mi je. Pa ne, da ga ne maram, nasprotno, ravno pravi je zame, če pa se bova razšla pa vseeno ne bo konec sveta.
[/quote]

Še vedno pa nisi pojasnila zakaj sta sploh skupaj?
Da sta naredila otroke, je to edin smisel? Imata sploh kaj skupnega razen otrok?

Saj to, da se sparita in spravita otroke h kruhu je povsem zadosten namen, ce njima tako ustreza. Da ne bo kdo napak razumel: sploh ne pravim, da je zveza, kot sva jo ustvarila midva model za vse. Niti najmanj. Pravim zgolj, da tisti, ki si zelimo zgraditi taksno zvezo tudi obstajamo in se tudi slej ko prej tudi srecamo.

tole tvoje pričakovanje ni več naivnost … ali si najstnica, ali slaboumnica … lahko pa tudi prosto po Polarnem puhloglava trapa ☺
Sama ne ponujaš niti nič!!
imaš vsaj idejo, kako bi vzdrževala “družinski ogenj”, da bi te tip pedenkal po tvoje? Imaš predstavo kaj bi lahko “žrtvovala”, kaj prenesla … za tako čudovito slikco …

Pri tebi, Roku, Fani, Soncki, se čuti, da ste s partnerji zaradi ljubezni. Ker se imate radi, ker vam je v partnerjevi bližini fajn, ker si zaupate. Ne mislim, da morate skoz skupaj tičati. Se pa čuti, da se imate fajn.
In to se mi zdi super.

Vse to imam. In bolj kot gremo v leta, bolj je vse to pomembno: pogovor, razumevanje, spoštovanje!
Mož mi vsako jutro prinese kavo v posteljo, jaz pa tudi vedno poskrbim, da je skuhano, kava, črna, bela, čaj, kompoti, vedno pripravljena sveža zelenjava, urejen dom, pomagam mu tudi pri delu (kolikor lahko, vsaj kar se tiče financ)…
Skupaj greva h maši vsako nedeljo, na obisk h vnukom, včasih se odpraviva na kakšen krajši izlet, potem pa skupaj na pijačo. Hvaležna sem, da imava tak odnos. Se je pa treba potruditi in to se morata potruditi oba.

Tvoja starost pa je verjetno 10-, a ne?

Odlično. Jaz sicer ne bi šla k maši, bi pa šla recimo na izlet :). Ampak ja, je izjemno lepo videt in slišat take pare, da se ljubijo in razumejo.

Bi še dodala, da so tudi meni take stvari vse bolj pomembne. Pri 20ih to ni bilo toliko pomembno, pri 30ih že izredno pomembno, pri 40ih še toliko bolj pomembno. Tako, da očitno taka potreba po toplini, razumevanju, zaupanju z leti samo narašča.

Lahko pokomentiram tole?
Najprej – komentar je s pridržkom, ker tvoje kasnejše pisanje malo demantira citirano… a vseeno:

Gostobesednost… je lahko osladna – a lahko tudi ni. Sploh pa veselje do pogovorov ne zahteva gostobesednosti, pač pa zanimanje za sočloveka in zajema predvsem poslušanje in preko tega vpogled v počutje.
Osebno mislim, da to nima zveze s “sanjavo cmero”. Se po tvoje motim?

Osladno in slinasto “stiskanje” je tipična lastnost fuk-fehtarjev in podobnih žalostnih kreatur. Jaz objeme in dotike v paru razumem / doživljam kot izraz naklonjenosti in pripadnosti in nekakšno osnovo dobrega počutja – in tudi vedno prisotno uživanje v partnerici, ker mi njena koža enostavno diši. Pa to ne govorim o seksu.
Sumim da tudi avtorica misli tako.
Tudi tak pogled vidiš kot “otroško osladno stiskanje?

Nočem s temi vprašanji izzivati tvojega pogleda na stvari, samo res me zanima tako drugačno razumevanje bližine. Se ti da malo analizirat?

Hobiji… to pa itak. Osebno mislim, da je najboljša kombinacija nekaj skupnih in nekaj svojih. Samo to nima nobene zveze z naslovom te teme.

Še vedno pa nisi pojasnila zakaj sta sploh skupaj?
Da sta naredila otroke, je to edin smisel? Imata sploh kaj skupnega razen otrok?
[/quote]

Midva sva bila obadva preko 30 let stara, ko sva se spoznala. Obadva sva bila zaprisezena samca. In sva se zaljubila ( kar naju je obadva presenetilo, ker nisva verjela v ljubezen), otrok nisva hotela imeti (vsaj jaz ne, ker izhajam iz izrazito nefunkcionalne familije), ampak se je zgodilo. Takrat sva se temeljito pogovorila in začrtala prihodnost. Ko je zvedel, da sem noseča, si je zazelel otroka (meni pa tudi ni bilo do tega, da bi umorila najinega otroka, čeprav nimam nič proti splavu) in sva se dogovorila, da ostaneva skupaj ( to pomeni, da se spoštujeva, da je otrok prioriteta, da mu nudiva vse po najboljših močeh, da za slabih dvajset let svoje potrebe postaviva v drugi plan); poročena nisva, sva pa skupaj dobrih štirinajst let.
V druzini je on plačnik v večjem delezu, sama delam polovični delavnik ( on nima problema s tem, da bi ostala doma, ampak nočem). Lastnika stanovanja sva oba. Vsak ima svoj avto ( lani mi je kupil novega, lastnica sem jaz). Za gospodinjstvo skrbim izključno jaz, no včasih ga pošljem v nakupe, in občasno mora posesat. Z otrokom hodi na tekme in treninge večinoma on. Obema so vrata na svobodo na stezaj odprta, pa noben še za kljuko ni prijel.

Tvoja starost pa je verjetno 10-, a ne?
[/quote]
tudi … ampak že zelo dolgo ☺☺☺
btw: si pa zrela za večno ljubico ☺

Sploh ni problem v tem kaj si želiš. Sploh ni problem v tem da bi bila neodrasla. Problem je v tem ali sta sposobna obdržati energijo zaljubljenosti tako dolgo Se se da, to ti je jasno. Da tega niso vsi sposobni, pa menda prav tako. :-))

Lahko pokomentiram tole?
Najprej – komentar je s pridržkom, ker tvoje kasnejše pisanje malo demantira citirano… a vseeno:

Gostobesednost… je lahko osladna – a lahko tudi ni. Sploh pa veselje do pogovorov ne zahteva gostobesednosti, pač pa zanimanje za sočloveka in zajema predvsem poslušanje in preko tega vpogled v počutje.
Osebno mislim, da to nima zveze s “sanjavo cmero”. Se po tvoje motim?

Osladno in slinasto “stiskanje” je tipična lastnost fuk-fehtarjev in podobnih žalostnih kreatur. Jaz objeme in dotike v paru razumem / doživljam kot izraz naklonjenosti in pripadnosti in nekakšno osnovo dobrega počutja – in tudi vedno prisotno uživanje v partnerici, ker mi njena koža enostavno diši. Pa to ne govorim o seksu.
Sumim da tudi avtorica misli tako.
Tudi tak pogled vidiš kot “otroško osladno stiskanje?

Nočem s temi vprašanji izzivati tvojega pogleda na stvari, samo res me zanima tako drugačno razumevanje bližine. Se ti da malo analizirat?

Hobiji… to pa itak. Osebno mislim, da je najboljša kombinacija nekaj skupnih in nekaj svojih. Samo to nima nobene zveze z naslovom te teme.
[/quote]
še obiranje uši dodaj, pa si v perfect zvezi ☺

Bi še dodala, da so tudi meni take stvari vse bolj pomembne. Pri 20ih to ni bilo toliko pomembno, pri 30ih že izredno pomembno, pri 40ih še toliko bolj pomembno. Tako, da očitno taka potreba po toplini, razumevanju, zaupanju z leti samo narašča.
[/quote]

Mislim da ta potreba v človeku (sploh takem, ki to želi / potrebuje) obstaja od otroštva dalje. Samo da si pri 20-h to ne priznamo in ne poslušamo drobnega glasu nekje v sebi, ki to pogreša.
Počasi, z leti, se pa začnemo bolj poslušat, ker ugotovimo da nimamo neomejeno časa in je treba te (prave) zadeve imeti zdaj, ne zadnjih 5 min preden umremo.

Lahko pokomentiram tole?
Najprej – komentar je s pridržkom, ker tvoje kasnejše pisanje malo demantira citirano… a vseeno:

Gostobesednost… je lahko osladna – a lahko tudi ni. Sploh pa veselje do pogovorov ne zahteva gostobesednosti, pač pa zanimanje za sočloveka in zajema predvsem poslušanje in preko tega vpogled v počutje.
Osebno mislim, da to nima zveze s “sanjavo cmero”. Se po tvoje motim?

Osladno in slinasto “stiskanje” je tipična lastnost fuk-fehtarjev in podobnih žalostnih kreatur. Jaz objeme in dotike v paru razumem / doživljam kot izraz naklonjenosti in pripadnosti in nekakšno osnovo dobrega počutja – in tudi vedno prisotno uživanje v partnerici, ker mi njena koža enostavno diši. Pa to ne govorim o seksu.
Sumim da tudi avtorica misli tako.
Tudi tak pogled vidiš kot “otroško osladno stiskanje?

Nočem s temi vprašanji izzivati tvojega pogleda na stvari, samo res me zanima tako drugačno razumevanje bližine. Se ti da malo analizirat?

Hobiji… to pa itak. Osebno mislim, da je najboljša kombinacija nekaj skupnih in nekaj svojih. Samo to nima nobene zveze z naslovom te teme.
[/quote]
Upam, da sem ti z zadnjim prispevkom odgovorila :).

še obiranje uši dodaj, pa si v perfect zvezi ☺
[/quote]

Kaj ima pa obiranje uši s tem?
To lahko uredi tudi domača opica… Čeprav občutek si pa kar dobro zadel! Ob obiranju uši se vsak počuti zelo ljubeče.

Uf. Zaljubljenost mine. Lahko se ponovi, ampak tudi ce se, je praviloma manj intenzivna. Jaz tu ne bi govoril o zaljubljenosti kot taksni. Zaljubljenost je iluzija “perfekcije”, ki si jo o partnerju ustvarimo.

Na dolgi rok se mi zdi bolj pomembno, da ko “iluzijo perfekcije” zamenja stvarnost, moremo (na cisto osebni ravni) sprejeti vso to nepopolnost in iz nje graditi. Ce torej zaljubljenost opredelim kot “sladko laz”, je na dolgi rok ljubezen bolj podobna “grenki resnici”.

In vloga obeh partnerjev je potem podobna vlogi kuharskega mojstra, ki iz te “grenke resnice” pripravi okusen obed, po katerem si vsi oblizujejo prste.

P.S.: Se nanasa na prispevek od

Midva se vedno zapleseva po kuhinji/dnevni… Se vedno se poljubiva, ko se razideva, ponavadi tudi objameva in poljubiva ob snidenju… Se vedno jo nagajivo primem za rit, medtem ko pripravljava obed v kuhinji. Se vedno zavijeva v kak hotelcek in se pustiva razvajat – malo drugim in nato eden drugemu… Se vedno greva skupaj na sprehod, z otroki ali brez. Se vedno ji pokrijem oci in … ta-raaaa (odvisno od priloznosti). Se vedno se zmasirava (tudi eroticno po potrebi). Se pogovarjava o prebranih knjigah. Vcasih bereva poezijo (eden drugem, ali vsej druzini). …

Ne, ne zbledi nujno. Dokler sta oba redana zivljenju, tudi napajata eden drugega z zivljenjem. 😉
[/quote]

Kako lepo napisano, tako skupno življenje bi tudi meni pasalo, a je daleč od tega.

Upam, da sem ti z zadnjim prispevkom odgovorila :).
[/quote]

Prebral. Nekaj podobnosti si delimo – a konkretnih odgovorov pa iz tistega ne razberem.
Se ti da biti konkretna, tako kot sem vprašal?

Če laufa, ne vem zakaj ne. Super.