Od NOB do banditizma..
Se ti zdi, da sta bili odvrženi atomski bombi upravičeni? Za mene je tudi to zločin, čeprav kljub hudim posledicam vseeno manjši kot pokoli PO končani vojni. Vojna bi ostala končana tudi, če bi obsodili in obesili samo zločince.[/quote]
Lahko bi vprašanje razširil in se vprašal, ali je streljanje v vojni upravičeno????
zaradi tistih dveh atomskih bomb, se je vojna končala prej, in zavezniki so prihranili veliko žrtev (in škode) na svoji strani, ki bi bile, če bi vojna trajala še nekaj mesecev. Torej lahko sklepamo, da so na račun življenj japonskih civilistov prihranili svoja življenja.
Podobno je blo tud pri nas. Domobranci po podpisu nemške kapitulacije niso položila orožja, in tud svoje kapitulacije niso podpisali, boji so trajali še naprej. Nekatere skupine preživelih domobrancev in ustašev so izvajali diverzantske akcije proti tedanji državi in prebivalcem še desetletje po vojni. In tudi tu lahko sklepamo, da je bilo vojne, zaradi pobojev prej konec, saj se domobranci, če bi jih kar spustili najbrž ne bi kar mirno sprijaznili z novo oblastjo.
Jah, če bi obsodili samo zločince, kaj bi bilo??? In kdo so zločinci? Tisti ki so se pregrešili čez zakon? Po tedanjih zakonih je veljala smrtna kazen celo za dezerterstvo iz lastnih vrst, kaj šele za aktivno sodelovanje z okupatorjem, komur so tudi prisegli. Nedolžni pa ponavadi ne beži skupaj z okupatorjem.
Pa saj je tud na drugi strani med vojno blo enako. Tudi samo za pomoč ali simpatiziranje s partizani si lahko izgubil glavo, pa še kak družinski član zraven.
Če-jev je veliko, kaj bi bilo če…..
Domobranci in predhodniki so naredili veliko napako, ker se niso uprli okupatorju, temveč so k okupatorju pristopili. So bili pač zavedeni s strani RKC ki je bila v prijateljskih odnosih z fašisti in nacisti. In tako izdala narod.
Ja za vzpostavitev kakšnega režima so se pa borili domobranci????
Glede na to, s kom so se borili in komu so prisegli bi rekli, da so se borili za vzpostavitev fašističnega ali nacističnega totalitarnega režima, no pa tud prejšnja kraljeva diktatura Slovencem ni bila po godu.
No saj, domobranci in njihovi predhodniki bi lahko vzpostavili lasten boj proti okupatorju,(tako kot Francozi) ampak kaj, ko je Rožman že prvi teden po okupaciji pošiljal zahvalna pisma v Rim in daroval maše, v zahvalo Italijansom, ker so nas okupirali. Tako je RKC zavedla mnoge fante, da so sodelovali z okupatorjem, kar jih je stalo življenja, RKC pa premoženja.
Po vojni je bilo življenje za veliko večino ljudi boljše kot pred vojno, ljudje so pridobili pravice, ki jih prej niso imeli.
Za nekatere pa verjamem da je bilo pa tud slabše, recimo za tiste, ki so izgubili zastonj delovno silo – hlapce in tudi premoženje. Pa tud za RKC, ki je izgubila politično moč, privelegije in dobiček od kapitala.
Slovenci na Primorskem pa so dobili tud narodnostne pravice, katere pod Italijani niso imeli.
Streljanje civilov vsekakor ni upravičeno niti v vojni.
Druga svetovna vojna se je zaradi Hirošime in Nagasakija res prej končala, če je bila uporaba teh dveh bomb upravičena pa imej pač svoje mnenje.
Domobrance so Angleži vrnili BREZ orožja, tako da tvoja trditev o njihovi oboroženosti ne vzdrži. Bi morali morda tudi danes še vedno pobijati tiste, ki se ne strinjajo z oblastjo? Bojim se, da bi bile že vse jame zasute in naši potomci bi imeli kaj izkopavat.
Povsem jasno je kdo je zločinec. Da se pa dezerterstvo kaznuje je pa tudi razumljivo. In nedolžni še kako bežijo pred podivjano in pijano bando. Še celo divji zajec je bežal čez Krn na Primorsko, ko so v Bohinju rezali bikcem jajca.
Tudi simpatiziranje z domobranci je marsikoga stalo glavo. Še celo po vojni!
RKC vsaj kolikor je meni znano ni simpatizirala niti z Nemci niti Italijani. V partizanih je bilo veliko vernikov. RKC ni samo škof Rožman in nekaj župnikov, ampak je to nekoliko širši pojem. In ti ljudje so bili v veliki večini proti okupatorju, žal brez sposobnega vodstva. Še en dokaz da smo Slovenci hlapčevski narod, ki vedno potrebuje nekoga da nas vodi. Iz bitke v bitko, do novega poraza.
Komunisti so po vojni, v miru, pobili desetkrat več slovencev kot okupator v času vojne. Se komu zdi prav da so slovenci pobijali slovence, samo zaradi drugačnega prepričanja. Po tej logiki bi, če bi bilo samo 10 kumunistov morali tile pobiti vseh 2 mio ostalih slovencev. Po tej isti logiki bi morali Yugoslovani leta 1991 pobiti vse slovence, ker smo izdali YU in se odcepili. Če bi se sedaj zbralo 100.000 slovencev, ki bi se sedaj rad priključil Avstriji ali npr. Italiji, bi jih nekateri kar pobili al kaj. Dejmo nehat zagovarjat morilce. Za povojne poboje ni opravičila.
Če si bo kdo prebral kakšno knjigo, ki so jo pisali neodvisni avtorji, bo videl, koliko strank se je priključilo OF in koliko jih je ostalo ob koncu vojne (ena)….
Videl bo tudi zakaj se nekatere stranke niso priključile OF ampak so svojo zvestobo obljubile mogoče kralju ali so pač poskušale same preživeti obdobje okupacije…..dejstvo pa je, da si je ob koncu vojne monopol nad narodnoosvobodilnim bojem prisvojila partija , in ta je po koncu vojne ( po predaji vseh okupatorjev in ostalih in v obdobju ko se je vzpostavila oblast) obračunala ne z okupatorji in kolaboracionisti, temveč z ideološkimi nasprotniki. Če bi želela obračunati s prvimi bi jih postavila pred sodišče (z možnostjo zagovora), ampak partija je obračunala drugače, vojsko, ki se je predala, je enostavno pobila ( če pa so bile poleg še družine pa tudi)….sedaj pa je zemlja razkrila kosti po Sloveniji …..in nihče nič ne ve….vojaki, ki so se predali, ženske, otroci, cele družine, ki so bile trn v peti nekaterim partijskim šefom……..
Se trudim, da nobenega nebi zagovarjala….ampak…..
Wind
Vsi tisti ki nakladate o nekem sodišču si malo razširite svojo splošno NEIZOBRAZBO. V času vojne in tudi še po njej je država v IZREDNIH RAZMERAH in v takšni situaciji veljajo določena izredna pravila !
Tako je bilo tudi v sicer krajši vopjni za neodvisnost Slovenije.
Vsak tisti ki je zaprisegel zvestobo okupatorju je normalno politični nasprotnik in predvsem OKUPATOR in še hujši kot to !!!! Drugače ne more biti!!!!!
Kaj če bi se cel narod odločil, da se priključi okupoatorju, bi ti kar vse pobil al kaj. Vsak narod ima pravico do samoodločbe, tako kot smo se odločili v SLO leta 91. Med vojno veljajo mednarodne konvencije, po vojni so pa potrebna civilna sodišča. Izredne razmere po 2. vojni so naredili komunisti, da so opravičili množične poboje slovencev in ostalih narodov, ki več niso bili oboroženi. Kako so lahko komunisti trdili, da imajo le oni prav in vsh ostalih nekaj sto tisoč pobili in pometali v jarke.
Tudi jaz berem knjige, včasih sem nral celo te iz laterih ti prepisuješ. Bral sem tudi Andersenove in Grimmove pravljice. Pa Trdinove Bajke in povesti o Gorjancih. Žal onih drugih knjig takrat še ni bilo, razen nekaj redkih brošur, te pa so starši pred nami skrivali. Berem tudi Dnevnik, Direkt, Slovenske novice. Kupujem jih pa ne, saj veš zakaj. Iz krajev kjer sem živel v mladosti tudi jaz vem veliko zgodb. Še več bi jih vedel, če bi prej razumel, da resnica ni samo tista, ki so nam jo razlagali pri zgodovini in mnogih proslavah….
…Očitaš mi, ker je bil moj oče partizan. Hm, tudi on ni bil preveč ponosen na to in nikoli ni maral privilegijev na ta račun, čeprav bi jih lahko imel. Tako kot množica drugih. Tudi takih, ki so jih bila polna usta partizanstva, med vojno pa so se skrivali po kozolcih v senu ali slami.
Če sem na pravi strani niti sam ne vem. Vem pa, da je zločin zločin in mi je smešno, ko nekateri nakladajo kako so se domobranci borili z ramo ob rami skupaj z okupatorjem proti slovenskemu narodu. To enostavno NI BILO RES. Slovenski narod so morili ekstremisti tako med belimi kot med rdečimi. Večina pa je bila poštenih na obeh straneh. Žal so bili običajno ravno ti “purflfuter”, barabe pa v “pozadini”.
Pohorski bataljon je bil izdan in zaradi tega uničen. Žal, sramotno za izdajalca in katastrofa za premražene borce in njihove svojce. A o tem je bilo že veliko zapisano. Pa vendar, imeli so možnost do obrambe, čeprav zaradi velikanske premoči napadalca brez vsake možnosti. Po vojni zverinsko pobiti pa niso imeli prav nobene šanse. Ne sojenja, ne advokatov, samo zločinske, pijane eksekutorje. Morilce, ki jim ni zanimala ne resnica ne pravica. O tem pa je bilo zapisanega premalo, čeprav se bojim, da se bo obrnilo iz ene v drugo skrajnost.
Ni mi bilo dolgčas. Zadnji teden ni bilo prav dosti prostega časa, tako da je tudi zasvojenost z interentom malo popustila. Kljub dežju, lep vikend.[/quote]
Mik,
nisi mi odgovoril zakaj bi rad debatiral z menoj o Teznem?? S kakšnim namenom si to zapisal?? Vidiš, kaj je to povzročilo, saj nisem mogla verjeti, kaj vse je napisano tukaj.V prihodnje, premisli in ne izzivaj, to ne pelje nikamor.Dobro veš, da ne bom tiho, da je materiala dovolj.
Mi ni treba razlagati, zakaj bi debatiral, ni nujno, iz enega razloga že. To se ni zgodilo prvič, vedno ko odkrijejo kakšne kosti, me kdo izziva. Pod raznimi “nikci”, se je to dogajalo. Si bil tudi Ti med njimi??
Mik, nič Ti ne očitam, ker je bil Tvoj oče partizan, si se zelo zmotil, če to misliš. Napisala sem Ti že nekje, da se je pravilno odločil, ko je šel v paratizane. Pridružil se je k obrambi domovine, žal so se nekateri pridružili okupatorju. Tam so bili bolj ugodni pogoji, žal se je žalostno končalo. Ti, pa še vedno cincaš, na katero stran, bi se obrnil, saj se vidi, kje si.
Položili pa orožja domobranci niso, po podpisu kapitulacije Nemčije v Topolščici, so domobranci še vedno streljali. Tudi to sem Ti že napisala, neštetokrat sem slišala to zgodbo, od tistih, ko so morali domobrance z vprežno živino peljati, ko so bežali na Koroško. Kaj se je dogajalo takrat v Vetrinju, sem tudi že pisala.
Nekje si zapisal, da so se nekateri raje odločili, da so jih odpeljali v taborišča.
Mik, sem Ti že napisala, da to ne drži, moji starši že ne.:-), pa tudi ostali taboriščniki ne! Mogoče, se je to zgodilo tam, od koder si Ti doma?
Dvomim, v to kar si zapisal. Tudi po kozolcih, se niso skrivali vsa 4 leta.
Privilegiji, verjetno so se dogajali, privilegijev pri nas nismo imeli. Starši nam niso mogli nič dati, najprej smo vsi delali, da smo spravili pod streho porušeno hišo. Oče, je kljub starosti, vsem otrokom, ki smo se pripravili graditi hišo, stesal ostrešje, “cimper”, rečemo pri nas. To je težaško delo, še posebno pri letih ko jih je že imel, zadnjega je tesal, pri 65. letih. Še kako smo mu bili hvaležni. Sedaj je to drugače, vsa cimpra so žagana. Tudi betona in malte ne mešajo na roke, in druga dela, kot smo delali mi strejši.
Pravzaprav mi upokojenci nismo nič delali, je nedko zapisal, nimaš kaj, tudi taki so. Žal.
Veš imam čisto vest, take obtožbe me ne vznemirjajo.
To je naša zgodovina, treba jo bo sprejeti, se sprijazniti z njo. Naši predniki so se upirali že v davni zgodovini, razni kmečki punti in še mnogo uporov se je dogajalo, verjetno ne zato, ker je bilo vse okej.
Še voditelji se niso med seboj strinjali. Tudi Primoža Trubarja, sem ti omenila, pa preberi še kaj o dr. Vekoslavu Grmiču.
Preberi knjigo “Generalov let”, v njem so pisma, pogovori in dopisovanje z nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem, ki mu jih je pisal. V knjigi so tudi pisma, ki jih je dr. Alojzij Šuštar dobil iz Argentine in ZDA, v katerih je zanimivo branje, od naših pobeglih, ki so vsa leta delovali, tudi na dr.Šuštarja pritiskali ob spravi v Rogu. Sicer pa, potrudi se in beri!
Čudi pa me, da že tretji rod “sika”, ko zgodovine ne pozna. Sprašujejo za razne dogodke, o katerih bi morali biti seznanjeni, preden kaj čvekajo. Treba je veliko prebrati, pa še ne veš vsega. Zakaj so ti skrivali starši razne brošure ne vem, zakaj ne kupuješ še kaj drugega?? Saj tudi jaz ne kupim vsega, kam pa prideš? Tudi Družino preberem, mi jo da teta, pa tudi na moj naslov sem jo že dobila, so zelo seznanjeni, da nisem naročena nanjo.:-)))
Bodi dovolj, še marsikaj bi ti lahko napisala, imam še nekaj za postoriti. Danes je Gospodov dan, pa sem šla malo brat, pa ne še vse. Tudi nekaj odgovorov sem še dolžna. Bom napisala, ali pa tudi ne, ni nujno. Treba je narediti najprej kar je nujno za doma.
No, lep dan je bil, pa včeraj tudi, še v Ljubljano sem se peljala, nestrpnežev v vožnji ne manjka, ne vem, kam se jim tako mudi, ne vidijo ne znakov omejitve hitrosti, ne polne črte. Kam to pelje, tudi ne vem.
Lepo se imej in mir s Tebi.
=======================================================
VIR. ZBORNIK 2007, stran 328, tabela št. 3
Število žrtev druge svetovne vojne in zaradi nje v nekaterih evropskih državah.
___________________________________
Država ……….. Žrtve vojne
___________________________________
Norveška ————– 4.000
Danska —————- 4.000
Nizozemska ———- 248.000
Belgija ————- 111.000
Francija ———— 358.000
Grčija ————– 420.000
Madžarska ———– 900.000
Poljska ————6.000.000
Slovenija ———— 94.740
Italija ————- 410.000
Najbrž vam je res težko razumeti kaj hočem. Kot ponavadi se ne morete držati teme in znova in znova obujate ideološke bedarije, ki smo jih že tako slišali od šole naprej.
Predlagam, da si tole knjigo preberete, ker knjiga osvetljuje tiste dogodke z drugega zornega kota. Od partije prepovedanega. Pričakoval sem, da bo Svetina pisal kaj podrobneje od nasilju komunistov še pred nastankom prve vaške straže. Se pravi, da jo lahko brez skrbi berete. Ne blati osvobodilnega boja, ampak celo hvali vojaško organiziranost, ki ji ni para na tleh stare juge. Zelo ceni komandanta Staneta. Osvetljuje pa, delovanje ljudi iz partije (Maček, Kardelj, Kidrič, …). Opisuje predvsem Mačka, ker je bil njegov pomočnik. Predvsem Maček je zelo nagajal komandatu Stanetu z vsiljevanjem komunizma, ki nima nobene zveze z osvoboditvijo. Nasprotno, je moteče in je zmanjševalo moč vojske.
Še odmev na “Upor proti komunizmu ne opravičuje prisege okupatorju.” borcu z začetka te teme. Še nova misel dneva: “Osvobodilni boj ne opravičuje uvajanja komunizma.”
Svetina v knjigi jasno prikazuje odpor ljudi do komunističnega nasilnega novačenja ljudi k partizanom in pove, da so vaške straže nastale iz obrambe pred komunističnem nasilju. Navaja, da se pogreba Natlačna udeležilo 5.000 ljudi kot demonstracijo proti početju partije. Če je nekdo dezertiral iz partizanov, so pobili celotno njihovo družino. Drugače bi k domobrancem prebegnilo 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi in ostali bi samo najbolj ortodoksni rdečkarji. Ta zadnji stavek je moje mnenje.
Potem pove, da so v brozovi vojski, ki je prišla v Slovenijo zmeraj prevladovali srbi in da so se takoj obnašali kot okupacijska vojska in tako so jih ljudje kmalu sprejeli. Srbi so zasmehovali osvobodilni boj in ga relativizirali. Čeprav Svetina navaja, da jugo partija imela skozi najtežje trenutke z slovensko vojsko zgolj ideološke vezi, vojaške, ki je za osvoboditev pomembna, pa nobene. In to je rdečuhom šlo v nos.
In potem eni vlečejo inkvizicijo, ki se je dogaja drugje. Pri nas so bila edina inkvizicija komunistični procesi in izvensodni poboji, lahko pa si v tej knjigi preberete, kako so pripravljali sezname za likvidacije. Inkvizicija je mala malca tako po številu kot po metodah.
Rožman je za svojo zgledno sodelovanje z Italijani celo dobil visoko italijansko državno priznanje. Je tud pisal pisma zahvale Italijanom, daroval je mašo na Hitlerjev rojstni dan in požegnal domobrance, ki so prisegli…..
Ja imaš prav, tud v partizane je stopil kakšen duhovnik, ampak te je škof Rožman zaradi tega izobčil iz Cerkve.
V partizanih je bilo veliko vernih, vendar vera v Boga in Kristusove nauke je eno, RKC kot institucija in kler pa povsem nekaj drugega. In RKC je ščuvala in zavajala mlade fante, da so stopili v hlabčevsko službo okupatorjem.
Slovenci smo res v veliki meri hlapčevski narod,ki potrebuje gospodarja (hitlerja in mussolinija), ampak to velja predvsem za tisti del. ki so se spajdašili z okupatorjem, za tisti del, ki se je okupaciji uprl pa ne.
Tu se pa malo ponavljaš. Pred meseci je že bilo govora o izobčenih partizanskih duhovnikih. Kolikor vem so izstopili(!) samo duhovniki, ki niso več imeli nič s katoliško vero (3 primeri). Mislim, da je takrat boss ali boom (ne me napasti, če sem se zmotil) celo navedel imena. Zato ne prodajaj megle.
Tisto kar si navedel o Rožmanu, je res smešno. Domobranci so morali na nek način “sodelovati” z Nemci, da so dobili orožje za samoobrambo. Kje pa naj bi ga sicer dobili. Hvala Bogu zanje zato, da se tako komunizem ni bolj razpasel. Zagotovo pa ni bil cilj domobrancev uničenje svojega naroda. Je pa bil to cilj komunistov in hlapčevanje Rankoviču in Josipu. To je važno. Predlagam, da si prebereš knjigo “Od osvobodilnega boja do banditizma”, ki jo je napisal Mačkov pomočnik pri ozni.
Veš, ženin stric je bil pri domobrancih, drugi pa pri partizanih. Ta, ki je bil pri partizanih je hotel prebegniti, vendar bi potem pobili celo njegovo družino. Tako so partizani ohranjali svoje članstvo.
VIR: TEDENSKA TRIBUNA, SN, stran 19, sobota, 11. avgusta 200
==================================================
KRIVDA PREZIDENTA RUPNIKA
Medvojni sodelavec italijanskega in nemškega okupatorja Leon Rupnik se je rodil 11. avgusta 1880 v Lokvah, 4. septembra 1946 pa so ga v Ljubljani usmrtili. Bil je slovenski genegal in politik. Kot vojak je služboval v različnih mestih. Ob nastanku SHS je stopil v vojsko nove države. Leta 1937 je postal divizijski general, leta 1938 pa vodja štaba za izgradnjo obrambne linije proti Italiji, tako imenovane Rupnikove linije.
Po okupaciji Slovenije leta 1941 je poskušal povezati jugoslovanske oficirje. V letih 1942 in 1943, je bil župan Ljubljane, po nemški okupaciji Ljubljanske pokrajine jeseni 1943 pa je postal predsednik ali prezident, kot so mu pogosto rekli, pokrajinske uprave.
Bil je med pobudniki ustanovitve domobranskih enot, jeseni 1944 leta pa so ga Nemci imenovali za generalnega inšpektorja slovenskih domobrancev.
Ob koncu vojne je neuspešno organiziral zadnji obrambni nastop protipartizanskih enot. Po porazu se je umaknil na avstrijsko Koroško in v Italijo. Leta 1946 so ga na zahtevo oblasti vrnili v Jugoslavijo oziroma v Slovenijo.
Na sodnem procesu pred vojaškim sodiščem v Ljubljani so ga 30. avgusta 1946 obsodili na smrt z ustrelitvijo.
=====================================
Dušan Željenov, avtor knjige Rupnikov proces, je zapisal, da je bil njegov oče Franciskus Rupnik eraristični sluga v Idriji. Mati se je pred poroko pisala Ana Ogrizek. Sicer pa je Ropnikov rod izhajal iz Idrije.
Leon Rupnik je začel obiskovati cerkveno krščansko šolo v Idriji v šolskem letu 1888/89. Ko je končal osnovno šolo, ga je oče poslal na nižjo benediktansko gimnazijo v Šentpavel na Koroško…….itd.
Pred prvo svetovno vojno se je poročil z Nemko Marijo Felgitscher, ki mu je rodila tri otroke, vendar je poznehe umrla. ………
Ob Hitlerjevem napadu na Jugoslavijo je bil Rupnik kot devizijski general načelnik štaba I. skupine armad s sedežem v Zagrebu. Poveljeval je 4. in 7. armadi.
Na sodnem procesu proti Rupniku, ki se je začel 21. avgusta 1946 in ga je vodil predsednik vojaškega sodišča IV. armade dr. Helij Modic, so mu v prvi točki obtožnice očitali, da v dneh napada na Jugoslavijo aprila 1941 “ni dal kakršnega koli odpora sovražniku, 11. aprila 1941, torej še pred kapitulacijo bivše jugoslavanske vojske, pa je navezal v Zagrebu stike z ustaškima poveljnikoma Luličem in Štancarjem s ciljem, da mu na njegovo prošnjo omogočita vstop v ustaško vojsko.
V pisnem zagovoru je Rupnik je med drugim omenil: “Predvsem sem moral storiti vse, da bi se izognil nemškemu ali italijanskemu vojnemu ujetništvu. Slekel sem uniformo in jo zamenjal za ceneno obleko.
Prijatelj Lulič mi je hitro nabavil dokumente zagrebške policije in nekega ustaškega odbora.” Na vprašanje predsednika sodišča je omenil, da sta mu Lulič in Štancar pripravila pot za vstop v hrvaško vojsko.
=========================
Sledijo odlomki sojenja.
VIR: TT, SN, stran št. 19, 11. avgusta 2007
Druga točka obtožnice Leonu Rupniku:
PRIZNAL NASILNO GERMANIZACIJO
Druga točka obtožnica je navajala, da je Rupnik z dokumenti zagrebške policije in drugimi dokumenti prispel 17. aprila 1941 v Celje in se javil gestapovcu Avgustu Westnu in dr.Skobernetu ter prosil za nemško državljanstvo. V zagovor je obtoženi omenil tudi tole: “Ko sem v Celju opazoval odnos Nemcev do Slovencev, sem se prepričal, da je vsaj na Štajerskem glavni namen nacistov nasilna germanizacija.”
O Italijanih pa je imel kar se da dobro mnenje. Kljub temu je sodišču povedal, da je šel v Celje zato, ker se je bal Italijanov.
V nadaljevanju mu je sodišče očitalo, da je takoj po prihodu v Ljubljano začel sodelovati z italijanskimi civilnimi in vojaškimi oblastmi. V dolgem zagovoru je spet omenjal Nemce in priznal, da je že kot dijak odkrito simpatiziral z nemškim narodom, hkrati pa, da se je priznaval za Slovenca. Povedal je, da mu je tudi nacistična Nemčija zelo inponirala.
V četrti točki obtožnice je bilo rečeno. da je 3. junija 1942 sprejel položaj ljubljanskega župana in po okupatorjevih direktivah organiziral okupatorski civilni aparat. V tej vlogi je med drugim predložil Robottiju predložil obširen pisni načrt za uničenje partizanske aktivnosti. Priznal je, da so Italijani delali čistke.
“Italijanska vojska je cele vasi s hišami in ekonomskimi poslopji preprosto zažgala, živino pa zaplenila. Ljudi pa, kolikor niso bili ubiti, so odglani v internacijo.”
V javno objavljenem razglasu je med drugim izjavil:
“Po neznanskem trplenju, ki so nam ga prizadejali sovražniki Evrope, bo pač sleherni pošteni Slovenec uvidel, da nas bo k miru privedlo tudi zaupljivo sodelovanje z nemško vojno silo in da nam daje uspeh tega boja velikonemške države Adolf Hitler.”
PLES S PARTIZANI NA JAVOROVICI
Sodišče je Rupniku očitalo, da je v svojo pokrajinsko upravo vključil tudi informativni urad, ki je vodil posebno kartoteko prebivalstva z označbo politične pripadnosti. Okupator je dokumente uporabil pri izvajanju zločinskih dejanj.
Kot prezident ljubljanske pokrajine je prvič javno nastopil 14. novembra 1943, ko je med drugim dejal:
“Domobranci, ki ste se, kljub temu da ste bili od komunističnih tolovajev obkroženi, junaško borili poldrugo leto, ste sedaj prvi sinovi, ki ste začutili pomoč velikega voditelja Evrope. Od vas edinih je sedaj odvisno, ali naj umrjemo ali pa zečnemo novo življenje.”
Dr. Stanko Kociper, Rupnikov tajnik in njegov zet, je v knjigi, Kar sem živel v boju s partizani na Javorovici napisal:
“Že visoko v Gorjancih je naša izvidnica uničila prvo partizansko zasedo. Ob določeni uri, ko je sonce stalo že precej visoko nad Gorjanci, je bila Javorovica že obkoljena, ne da bi partizani kaj slutili. Začel se je ples, v katerem je bil uničen ves 4. bataljon rdeče Cankarjeve brigade in mnogo partizanov drugih rdečih enot.” Rupnik je nenehoma zahteval od Nemcev pomoč in zato se je Rosener znašel v precepu in je moral popustiti. Na pomlad leta 1945 je, pravi Kociper, dovolil večje kombinirane akcije proti komunistov in mobilizacijo novih 15.000 mož za domobranstvo. Rupnik je po besedah Dušana Željeznova v nekem govoru pod Nemci povedal tudi tole:
“Ob podpori in vodstvu najboljšega vojaka na svetu, ob strani nemškega vojaka, so naši možje in fantje postali pravi vojaki, ki se danes kot pravi evropski bojevniki bojujejo z ramo ob rami z nemškim vojakom proti boljševiški zverini.”
In v istem govoru:
“V tej novi Sloveniji kajpak ne bo mesta za vse vrste današnjih OF-arjev, ki oklicujejo svobodo nasilja in razvratnosti.”
DOMOBRANSKA PRISEGA
V deveti točki ga je sodišče obtoževalo, da je sodeloval pri domobranski prisegi Hitlerju in da je dopolnil besedilo prisege z borbo proti zaveznikom, s čemer so bili mišljeni, Angleži, Američani in Rusi.
Kot je zapisal zgodovinar dr. Metod Mikuž, je Rosener trdil, da so pobudo za prisego dale “čete same, odnosno štab domobranstva”, da pa je ukaz izdal sam Rosener. Slednji je trdil, da mu je Rupnik povedal, da so se v Ljubljani dogovorili o besedilu prisege. Sicer pa je Rosener omenil, da so morale vse kvizlinške enote v nemški vojski priseči po posebni proceduri. Tiste, ki so imele svojo vlado, so prisegle svoji domovini, voditelju Evrope in na meč.
Domobranski polkovnik Milko Vizjak je trdil, da so se prisegi sprva upirali zlasti nekdanji jugoslovanski oficirji, vendar so se zadovoljili s trditvijo Mihajloviča, ki je menda dejal, da “prisega, dana sovražniku ne valja ništa”, škof Rožman pa je omenil, da ne gre za pravo prisego, temveč za nekakšno zaobljubo.
V nadaljevanju obtožnice so med drugim prebrali: Bil je 24. september 1944 po soobtoženem Rosenerju postavljen za generalnega inšpektorja vsega domobranstva. V tej funkcije je zlasti skrbel za pomnožitev te okupatorske formacije z oficirji in podoficirji, ki so se v ta namen šolali v posebnih tečajih in v nemški SS podoficirski šoli. V tej funkciji je v nemškem sklopu boreče se domobranske edinice tudi osebno obiskovali na frontnih položajih v okolici Idrije in Črnega Vrha ter od Kočevja in Novega mesta. Domobranskemu štabu je izdajal posebna povelja, v katerih je ukazoval, da je samoumevno treba pripadnike NOV brez odlašanja napasti in pokončati ter pri tem tesno sodelovati z nemško vojsko in policijo.
“Tretjega maja 1945” je postal vrhovni poveljnik slovenskega domobranstva.
Istega dne je skupaj s soobtoženim Rosenerjem izdal oklic o mobilizaciji vseh sil v domobranstvo, da bi tako čimbolj zaščitili OKUPATORJEV UMIK pred jugoslovansko armado.
Dej rajš porno revije prebiraj,da ti ne bo treba misliti…[/quote]
Ekstrakt Tribulus Terrestris jest niehormonalnym, naturalnym produktem roślinnym. Stymuluje przysadkę mózgową do większej produkcji hormonalnej, działa na jądra pobudzając je do syntezy testosteronu, wpływając w znaczący sposób na satysfakcję ze współżycia seksualnego. Równocześnie dochodzi do szybszego przyrostu masy mięśniowej, redukcji tkanki tłuszczowej, oraz zwiększonej wydolności fizycznej i psychicznej. Na poprawę jakości doznań seksualnych oddziaływuje również naturalny aminokwas L-arginina, podnosi ona poziom tlenku azotu (NO) we krwi odpowiedzialnego za prawidłowe ukrwienie narządów płciowych. Dodatek glukonianu cynku wpływa korzystnie na gospodarkę hormonalną oraz zapobiega przerostowi prostaty. Resveratrol – naturalny polifenolowy antyoksydant, katalizuje reakcję powstawania tlenku azotu w metabolizmie L-argininy.
Vir: Od osvobodilnega boja do banditizma, poglavje Boljševizacija partizanstva.
Albert Svetina piše:
V Dolomitskem odredu sem prvič videl partizane, ki na triglavkah niso imeli več slovenske trobojnice, ampak boljševistično znamenje srp in kladivo. Ta sprememba se je nanašala na podtalno igro Kardelja in Tita proti osvobodilnim težnjam v slovenskem partizanstvu. Ker se Kardelj v Sloveniji ni hotel kompromitirati, je nekatere cilje dosegel s Titovo pomočjo. Prihod Arse Jovanovića in skupine oficirjev v Slovenijo sodi v Kardeljev načrt popolne boljševizacije partizanstva v Sloveniji. Ker je Kardelj presodil, da se slovensko partizansko gibanje preveč osamosvaja, je Tito poslal svoje oficirje, ki bi slovensko partizanstvo vojaško povezali z njegovim štabom.