Osemletka je bila zakon. Devetletko so uvedli, zakaj? Verjetno, ker je tako Evropska unija ukazala. No, zdaj pa imamo kaos.

Tudi študij je bil boljši, ko so faksi trajali 4 leta. Potem je prišla bolonja. Spet zaradi Evropske unije. Da boš lahko šel na Erasmus izmenjavo, pa kaj vem kaj še.

Bolonjski sistem je po mojem mnenju slabši. Baje da z njim lažje prideš do zaposlitve. Pa sploh ni res. Boljši so bili prejšnji programi.

Bolonjski programi so manj zahtevni in za nesposobneže, ki po starem sistemu nebi mogli narediti. Izpiti 1- letnika kot na srednji šoli.

Kje pa piše da bi, če bi obdržali star sistem, danes bilo bolje kot je? Ne moreš primerjat, zarad tega ne veš.

Bolonc je dodiplomc in podiplomc skupaj (čemur se danes reče magisterij po boloncu)  enakovreden staremu 4letnemu faksu. Erazmus je najboljša pridobitev dijakov in študentov. Vsi bi morali dat to čez.

Kaj imate od tega da poveličujete stare čase? Stare načine?

Ce bi nazaj uvedli osemletko iz mojih casov, je pol danasnjih otrok ne bi koncalo. Male sole nismo imeli. Veliko otrok takrat ni bilo v vrtcu. Ce si do 1. marca dopolnil 6 let, si moral jeseni v solo. V prvem razredu smo morali brati in pisati pisane in tiskane crke. Proti koncu prvega razreda, smo morali v eni solski uri ali manj prebrati knjizico iz serije Cebelica. Pri vseh predmetih smo bili od prvega dne ocenjeni z ocenami od 1 do 5. Kar se danes ucijo v 9. razredu, smo se mi doloceno snov ucili ze v 7. razredu, sicer v 8. razredu. V srednjo solo smo sli v povprecju s 14 leti in pol, danes so pa ze skoraj pred penzijo, ko koncajo osnovno solo, pa bi mame se rade zavlekle vpis. Odlocb nismo poznali. Za vse otroke na rednih solah so bila enaka pravila, nobenih izjem s podaljsanim pisanjem, s sprasevanjem izven razreda ali z 10% popusta pri vpisu v srednjo solo. Tudi red je bil, ceprav ne popoln, a nasilja ni bilo toliko kot danes. Mame v solo niso hodile z odvetnikom ali se pritozevat in obtozevat ucitelje. V prvem razredu je zagorela novoletna jelka, ki so jo s trsico sami pogasili. Danes bi klicali gasilce in  bezali ven. Do takrat, ko bi gasilci prisli, bi pogorelo ze pol sole.

Bolonjec se meni osebno zdi kot nas 4 letni faks plus mogoce dodatno 1 leto, kar v nasih casih ni vodilo do magisterija. Za magisterij je bilo treba vloziti malo vec truda. Tudi ur na faksu je bilo prej vec. Ne vem, ali je bilo samo pri nas tako, da smo imeli predavanja od 8h zjutraj do vecera z vmesno pavzo za kosilo, kajti zdi se mi, da imajo studentje danes precej vec casa. Tudi program na moji smeri se je par let za nami skrcil, npr., mi smo imeli matematiko v 1. in 2. letniku, nekaj let kasneje so kompletno crtali matematiko iz nasega 2. letnika.

In se mi zdi, da imajo kar prav tisti, ki pravijo, da kar je v nasi generaciji naredil en clovek, bosta v prihodnje vsaaj delala dva,seveda,  ce ne bosta AI in robotika pojedla delovnih mest.

Kateri faks je bil to?

Res jst sem tud za 8 letko.Mala šola s 6 let,šola 7 let. Otroci so eno leto bolj zreli,kot sedaj s 6.timi leti.Pa malo drugače je bila snov.Moj vnuk je u 2 raz,računajo do 100,nareke pišejo z malimi pisani črkami,narava se dosti za učit,…preveč.Zdej bi šou u prvi razred,po tastarmu.Vzeli so jim eno leto otroštva. Z 6 timi so premali.Moj vnuk se toliko rad igra,z avti,kocki…in res kakšen dan nima časa,ker ima trening,domačo nalogo,pa mal povadit snov.Eni pa so še toliko mali in dropčkeni,pa tisto težko torbo nosijo..Mislim da so jo usrali z to devetletko.

Kako ni bilo male šole?

Seveda je bila cca 50 let nazaj. Par tednov zato, da nekako odobrijo kdo se malo počaka in kdo gre lahko v šolo, ker takrat niso bili vsi v vrtcu.

Bile do vaje, povezovanje noge in nogavice, pokrovka In lonec, prepoznavanje predmetov in rangirqnje, od najmanjšega do največjega…

Res ni bilo nikogar z odločbo. Eno iz verouka sem poznala, ki je hodila na prilagojeno solo.

Samo eno, v celem večjem naselju z dvema OŠ  v Lj.

Vse to je zaradi usklajevanja, baje. A še vedno je po pet različnih učbenikov in delovnih zvezkov,  za posamezni predmet v knjigarnah…, da moraš bit prav pazljiv, da kupiš prave. Odvisno, kaj si sprdne osnovna šola kamor otrok hodi. Na koncu otroci iz šole domov nosijo kopije listov iz nekega tretjega xy učbenika. Balast na balast. Da ne govorim o sranju od sranja s temi seminarskimi, ki dodatno otroku odžirajo čas. Hvala bogu za UI, kjer imajo v parih sekundah vse na dlani. Mi smo v osemletki imeli pregledne učbenike, v zvezku pa zapisano bistvo, katero si si zapomnil do danes!

Bolonjski študij je bil uveden zaradi večje kompatibilnosti med evropskimi šolami.

Osebna praksa pa je pokazala, da ne moreš niti iz Maribora v Ljubljani nadaljevati iz 1. na 2. stopnji iste naravoslovne smeri. So dejali, da rabim opraviti vsaj dva dodatna izpita.

Devetletko so prvi uvedli v takratni Sovjetski zvezi!

Kako ni bilo male šole?

Tako da je ni bilo.  Nasa generacija male sole ni poznala. Bili smo v vrtcu brez male sole, veliko jih ni hodilo v vrtec. S 6 leti in pol smo postali soloobvezni. Malo solo so uvedli enkrat med leti 1967 in 1970. Sestricna, ki je 7 let mlajsa, je pa ze hodila v malo solo. Spomnim se, kako se nam je zdelo hecno, da se celo leto pripravljajo na osnovno solo. Vsi smo stali okoli nje in si ogledovali njen zvezek. Kar so oni poceli celo leto v mali soli, smo mi delali v prvih nekaj tednih prvega razreda, potem je slo zares.

Pozabila sem omeniti nenapovedano sprasevanje, nenapovedane tihe vaje. Samo solske so bile napovedane, ponavadi teden ali dva vnaprej.

Jaz bi spremenil šolanje tako.

Osnovna šola, splošno znanje, razgledanost 8-9 let.

Srednja šola 1 leto teorije iz strokovnih predmetov, splošne se odpravi, 3 leta prakse, na delovnem mestu, kjer dobiš plačo in delovno dobo, že v srednji šoli.

Potem pa 1 leto teorije še na faksu. In 3 leta specializacije na delovnem mestu.

Tako dobiš človeka, ki naredi srednjo šolo in je star 18 let z 3 leti delovne dobe, usposobljenega. In 22 letnika specialista z 6 leti delovne dobe.

In ne bo treba delat do 70 leta in šolarje se razbremeni, dobimo svojo delovno silo in mladina bo imela keš ne pa krš.

Tako delajo v Švici. In imajo vsi prihodnost.

V Svici rojena sorodnica je ze pred par leti potozila, da je tudi tam vedno tezje.

Sami predlogi so zanimivi in ne slabi, ampak tudi pomenijo, da bi vsak potreboval osebnega mentorja, ki bi ga ucil, torej bi bila praksa 1 ucitelj na enega ucenca, kar je financno prezahtevno za vse drzave.