Jaz in moja družina že vse življenje živimo v Ljubljani. Prav tako velja podobno za mojega očeta in mamo. Oče izvira iz Bele Krajine. Z mojo staro mamo sta se iz Bele Krajine preselila v Ljubljano kmalu po smrti mojega starega očeta pred dobrimi 60 leti.

V Beli Krajini sem po preminuli stari mami podedovala zemljo. Z družino smo v zadnjih letih dosti hodili tja, začeli smo tudi z gradnjo vikenda, ki je skorajda končan. Na vasi traja nekaj časa, da se povežeš z domačini. Meni je zelo žal, da smo se, saj so potem nekateri povedali črno zgodovino mojega starega očeta na moje poizvedovanje. O njem nisem kaj dosti vedela. Oče je bil zelo majhen, ko je umrl, stara mama pa mlada. Stara mama ni kaj dosti govorila o njem. On je bil precej starejši od nje. Kar je govorila, je povedala, da ni bil prijeten človek in, da je bil večkrat nasilen do nje. V letih pred smrtjo naj bi tudi pil.

Domačini so povedali, da je bil stari oče hlapec. Potem se je priključil Španskim borcem in se boril v Španiji. Od tam naj bi prišel popolnoma spremenjen. Med 2. vojno vojno je bil Partizan, po vojni pa naj bi sodeloval pri likvidacijah (v detajle raje ne grem). Sodeloval naj bi tudi pri maltretiranju neke vaške učiteljice, ki je za posledicami preminila. Umrl naj bi za posledicami samomora, česar do pred nekaj meseci sploh nismo vedeli. Kar sem prej našla v arhivih je, da je bil odlikovan partizan na kart smo bili celo ponosni…. Ne vem kaj naj si mislim. Vse skupaj me močno razžira. V Belo Krajino, kljub pravljični naravi ne hodimo več. Sama bi najraje prekinila z zgodovino, saj si ne morem misliti, da bi nekdo od mojih prednikov imel tako črno zgodovino. Posestvo ni vredno dosti, pa tudi, če je nekaj 10 tisoč € se bo prodajalo dolgo. Vse skupaj bi najraje podarila.

Ni bilo malo takih kot je bil tvoj stari ata. Pa nekaterim so še spomenike postavljali.

Podari vse v dobrodelne namene in najdi enega bioenergetika da očisti družino. To so težke stvari, ki lahko bremenijo generacije in generacije v prihodnost. Obstaja genetski spomin. Marsikateri potomci od diktarojev niso zmogli bremena. Mladičev sin je storil samomor. Enako Kardeljev, pa Franc Jožefov. Samo čim dlje stran. Ravno iz Bele Krajine in Primorske prihaja dosti takih zgodb.

Kako si pa predstavljaš partizane v letih po uradno končani vojni?

Psihopat Maček je javno govoril koliko jih je. Ribičiču tudi ni bilo nič. Enako še danes Franta. Bolj “normalne” pa je čakala flaša in samomor.

Ni potrebe, da se ti počutiš slabo. TI nisi naredila nič narobe, tvoj oče tudi ne. Kar je pa naredil ded, bo (je) pa njegova karma. Vedi tudi, da je bila vojna. In vojna pomeni ubijanje. Tako pač je. Žal.

Verjamem, da je po vaseh tega opravljanja veliko. Če se boš bolje počutila, potem to pač prodaj (ne podari). Sebe in svojo družino pa zavaruj v smislu energetsko. Poglej si malo po knjigah, ali pa pojdi k nekomu, ki to dela.

Vedi samo, da vi NISTE nič krivi.

Človek mora biti precej naiven in neumen, da misli, da v n-generacijah prednikov ni bilo nobenega, ki je negativno iztopal. Drugače pa se včasih niso delali testi očetovstva, kot danes in pri velikem številu otrok in pomanjkanju zaščite, je bilo ogromno otrok tudi podtaknjenih. Tako obstaja tudi neka nemajhna možnost, da tvoj ded – ni bil ravno tvoj ded …

Ne vidim potrebe, zakaj dediščino povezuješ z dejanji tega človeka. Pa tudi, kaj ima to s teboj. To bi razumela samo, če bi ta človek premoženje pridobil z ubijanjem oziroma hudim nepoštenjem.
Zgodovine po moje ne prekineš tako, ampak predvsem, da poskrbiš, da se patološki družinski vzorci ne prenesejo naprej.

Ne boste verjeli, vendar moj dedek bil tudi spoštovan partizan, ki je glede na vaške govorice tudi sodeloval v po-vojnih hudobija. Resnico je verjetno odnesel v grob – tudi v njegovem primeru samomor.

Sorodnikov in staršev pač ne moramo izbirati. V težkih časih ljudje počnejo tudi grde stvari.

Blesava provokacija.
Če pa ni… Pusti preteklost, kjer je. Sploh ni tvoja preteklost, ampak preteklost tvojega deda. Če pa zaradi tega ne moreš več hodit na vikend pa poišči strokovno pomoč.

Ne vidim potrebe, zakaj dediščino povezuješ z dejanji tega človeka. Pa tudi, kaj ima to s teboj. To bi razumela samo, če bi ta človek premoženje pridobil z ubijanjem oziroma hudim nepoštenjem.
Zgodovine po moje ne prekineš tako, ampak predvsem, da poskrbiš, da se patološki družinski vzorci ne prenesejo naprej.
[/quote]

Ker sta oče in stara mama poverbala dediščino po starem očetu. Ta posest pa je bila nacionalizirana in mu dana “v nagrado”. Lastnike so pobili, pri dejanju pa naj bi sodeloval prav moj ded. Menda naj bi bile žrtve v neoznačenem grobišču zakopane prav na posestvu, tudi otroci. Že prej ko smo hodili dol me je kljub lepi naravi prežemala taka slaba energija, pa smo vseeno vztrajali.

Ker sta oče in stara mama poverbala dediščino po starem očetu. Ta posest pa je bila nacionalizirana in mu dana “v nagrado”. Lastnike so pobili, pri dejanju pa naj bi sodeloval prav moj ded. Menda naj bi bile žrtve v neoznačenem grobišču zakopane prav na posestvu, tudi otroci. Že prej ko smo hodili dol me je kljub lepi naravi prežemala taka slaba energija, pa smo vseeno vztrajali.
[/quote]

Po temle postu vidim, da gre najverjetneje za provokacijo. Več sreče prihodnjič.

Take zgodbe je meni babica pravila. Drugi, ki si niso sodili, so pa znoreli in se zdravili.
Med vojno so jim prali možgane in jih hujskali ob udarnih partizanskih pesmih in alkoholu. Res so delali tako hude stvari, da ni besed, tko so bili nahujskali, da so bili že podivjani in delali v tej podivjanosti in opitosti res najhujše možne zločine. Najhujše so žive odrli in rane solili in kože sušili po drevesih, razčevarjali, nerojene otroke rezali iz maternic… jezike, ušesa, oči ruvali, žeblje zabijali v glavo…. Da naprej ne govorim, ker je že to preveč…. To je bila klavnica, kot je nekdo rekel, dobesedno je rekel, da je Slovenija klavnica in bila je klavnica….

Po vojni je pa to vse prišlo za njimi in so imeli časa na pretek za razislit. In potem so spali s sekirami, pištolami, enin so znoreli, se zapili ali pa si sodili

V končni fazi so bili vsi žrtve komunističnega režima, ki ima temelje v islamu. Kar so delali oni , so delali tudi janičarji v srednjem veku. Tudi janičarje so tako strenirali. To so jih strenirali, npr, da so najhuje mučili in razčetvoirli zakonca Hribar, so rabili 2 meseca. To je vse načrtno, ….

LJudje nimajo dovolj pameti, da bi bili sploh sposobni trezno in racionalno razmišljati, to je bilo vse hujskanje in ščuvanje…. nobenega razuma in pameti. Vodil jih je gon po plenjenju.

Komot meni podariš. Bomo dokončali gradnjo in pregledali posestvo, če praviš, da naj bi bilo na njem nekakšno grobišče.

Po temle postu vidim, da gre najverjetneje za provokacijo. Več sreče prihodnjič.
[/quote]

Za območje Dolenjske in Bele krajine so te zgodbe zelo značilne, predvsem v manjših vaseh po gričevjih.

V času po vojni so imele določene osebe veliko moč/vpliv in marsikdo je s to močjo zagrešil neslutena grozodejstva.

V vasi mojih prednikov je tako družina partizanskega borca dala pobiti praktično vse polnoletne moške, ker naj bi zagrešili to ali ono in je žena odlikovanega partizana samo vpila: “Dol z njim!”

V sosednji vasi, ki leži manj kot 10km stran pa ni bil ubit niti eden, ker so se osebe z močjo takrat tako odločile.

Ja zgodovina je bila res krvava, zato nam mora biti cilj, da je ne bomo ponavljali in da bomo boljši od naših prednikov, s tem lahko največ naredimo za vse.

Po temle postu vidim, da gre najverjetneje za provokacijo. Več sreče prihodnjič.
[/quote]

Na dolenjskem je MNOGO točno takihle zgodb. Imamo pr sosed eno tako. Partizani na večer prišli h bajti, ker se je mladoletni sin pogovarjal z Italijani. Se je otrok ustrašil, skril pod posteljo in so ga zvlekli ven, pa za bajto in poka. Po vojni je zbežala/izginila cela familija, kar jo je še ostalo. V hišo se je nato vselil tisti, ki je po vojni pobiral obvezno oddajo, med in takoj po vojni pa počel še marsikatero drugo svinjarijo. Na koncu je bila zgodba tega stricaenaka. Pijača in samomor. Parcelo kupili potem pred 25 leti priseljeni privatniki. Staro, dokaj ohranjeno bajto so takoj zgazili z buldožerjem, novo hišo pa naredili na drugemu koncu parcele. Pustili le klet v katero pa nihče ne hodi, niti terase na njej nihče ne obiskuje. Razlog “slaba energija”.

Ker sta oče in stara mama poverbala dediščino po starem očetu. Ta posest pa je bila nacionalizirana in mu dana “v nagrado”. Lastnike so pobili, pri dejanju pa naj bi sodeloval prav moj ded. Menda naj bi bile žrtve v neoznačenem grobišču zakopane prav na posestvu, tudi otroci. Že prej ko smo hodili dol me je kljub lepi naravi prežemala taka slaba energija, pa smo vseeno vztrajali.
[/quote]

Parcelo moraš podariti družbi, bodisi občini, državi, kakšni šoli ali zdravstveni ustanovi, mogoče rehabilitacijskem centru za otroke.

Od tu dalje svoje življenje posvečaj v aktivno pot za dobro.

To je EDINA pot v mentalno blagostanje.

Vsekako pa avtorici čestitam za to, da si se uspela povzpeti nad materializem in se ukvarjati s tistim kar je prav. Vsekakor nisi ti kriva za njegova dela, moraš pa svoje življenje živeti, tako kot sama (kot dostojen človek) veš da je prav.

Pri nas je bilo tako, da smo dolgo časa mislili, da je bil stari fotr odlikovan partizan. Bil je ubit že med vojno, tako da je bil odlikovan posthumno. Napisano je njegovo ime tudi na spomenikih.

Kasneje smo iz več zanesljivih virov izvedeli, da so ga partizani počili sami, zaradi neke malenkosti. In še, da je 3/4 tistih “talcev” napisanih na spomenikih poleg njegovega imena bilo ubitih na podoben način. Torej pod roko gošarjev, ne pa Domobrancev / Nemcev.

Ker sta oče in stara mama poverbala dediščino po starem očetu. Ta posest pa je bila nacionalizirana in mu dana “v nagrado”. Lastnike so pobili, pri dejanju pa naj bi sodeloval prav moj ded. Menda naj bi bile žrtve v neoznačenem grobišču zakopane prav na posestvu, tudi otroci. Že prej ko smo hodili dol me je kljub lepi naravi prežemala taka slaba energija, pa smo vseeno vztrajali.
[/quote]

Pravijo, da sta lastnik od Gradis G še vedno zakopana na dvorišču, v Ljubljani. Sisematično so hodili od hiše do hiše in delali likvidacije. Na vsake toliko časa malo kosti odkrijejo v Ljubljeni, večinoma pa ne, ker so toliko ljudi pobili,da jih mečejo kar v drobilce, kot pesek in uporabjo za materil za gradnjo. TOLIKO ljudi so pobili. Toliko, da ni gradnje v Ljubljani in ni ceste, da ne bi odkrili kosti.

Ta zločin je bil tako hud, da še vedno folk ne sme zanj zvedeti, ker so pokradli tako veliko, da še vedno veliko ljudi živi od tega plena,….

In če si samo malo jasnočuna, sploh ne veliko. Greš npr v škofjeloško hriberje in prisežem začutiš šepet teh mrtvih duš in energijo…. ne moreš mimo tega, če bi šel še rajši. V zraku je. Na določenih točkaš točno začutiš vedno eno in isto, tam nekje je ena točka, vedno ko grem tam, tudi če je dan, začutim strah, vedno na istem mestu….

V zraku je to! V zraku je, ne moreš mimo.

Dokler bodo muslimani in vsak dan jih je več, se nič ne bo razkrilo in priznalo, ker se ne sme.

Na dolenjskem je MNOGO točno takihle zgodb. Imamo pr sosed eno tako. Partizani na večer prišli h bajti, ker se je mladoletni sin pogovarjal z Italijani. Se je otrok ustrašil, skril pod posteljo in so ga zvlekli ven, pa za bajto in poka. Po vojni je zbežala/izginila cela familija, kar jo je še ostalo. V hišo se je nato vselil tisti, ki je po vojni pobiral obvezno oddajo, med in takoj po vojni pa počel še marsikatero drugo svinjarijo. Na koncu je bila zgodba tega stricaenaka. Pijača in samomor. Parcelo kupili potem pred 25 leti priseljeni privatniki. Staro, dokaj ohranjeno bajto so takoj zgazili z buldožerjem, novo hišo pa naredili na drugemu koncu parcele. Pustili le klet v katero pa nihče ne hodi, niti terase na njej nihče ne obiskuje. Razlog “slaba energija”.
[/quote]

Ne trdim, da ni bilo takih zgodb, nisem naiven. Poznam polpreteklo zgodovino. Skeptičen sem samo v primeru te zgodbe. Imam občutek, da jo je oseba nekje slišala in skuša sedaj predstafviti kot svojo.Lahko se pa motim

Ker sta oče in stara mama poverbala dediščino po starem očetu. Ta posest pa je bila nacionalizirana in mu dana “v nagrado”. Lastnike so pobili, pri dejanju pa naj bi sodeloval prav moj ded. Menda naj bi bile žrtve v neoznačenem grobišču zakopane prav na posestvu, tudi otroci. Že prej ko smo hodili dol me je kljub lepi naravi prežemala taka slaba energija, pa smo vseeno vztrajali.
[/quote]

V tem primeru povsem razumem. Oprosti, nisem dojela.
V tem primeru pa tudi jaz ne bi hotela od tega premoženja nič.

Samo najbolj naivna komunjera lahko misli, da so takele zgodbice izmišljene. Pri nas v Logatcu imamo Gostilno pr Korenčanu (sedaj se imenuje drugače, a vsi vemo kakšno zgodovino ima). Notri so komunisti imeli klavnico. Ljudi obešali na kavlje in podobno…. Vsi Logatčani vemo za to zgodbo in vsi se birtu na široko izogibamo. Le Ljubljanske komunistične živine so notri hodile na požrtije. Gostilna še danes deluje, a obiska ni in ga ne bo.

Za podobno zgodbo sem slišal o Škofjeloškem gradu. V klet so pobite v povojnih pobojih zakopali mnoge žrtve. Nato so bili rdeči tako zlobni, da so od 60tih let naprej prirejali v Škofjeloškem gradu plese in veselice za zdomce. Torej mame in očetje so zgoraj plesali, spodaj je bil zakopan pa sin, ki je pred smrtjo ornk trpel, saj so rdeči imeli tam mučilnico v srednjeveški izvedbi. Še danes na tem gradu straši. So amerikanci celo posneli dokumentarec.

A zakaj je tole provokacija?
Že zaradi načina pisanja – potem pa ČISTO SLUČAJNO se v istem času usuje podobnih zgodb od ČISTO DRUGIH AVTORJEV, vsi pišejo enako, taužent različnih nickov pa po par minut presledka 😄😄 vsaj tolk potrpljenja bi avtor imel, da bi malo razporedil časovno tele nakladancije.
Taki ste kot vaša vlada – prozorni, neumni in zelo slabi lažnivci.

Parcelo moraš podariti družbi, bodisi občini, državi, kakšni šoli ali zdravstveni ustanovi, mogoče rehabilitacijskem centru za otroke.

Od tu dalje svoje življenje posvečaj v aktivno pot za dobro.

To je EDINA pot v mentalno blagostanje.

Vsekako pa avtorici čestitam za to, da si se uspela povzpeti nad materializem in se ukvarjati s tistim kar je prav. Vsekakor nisi ti kriva za njegova dela, moraš pa svoje življenje živeti, tako kot sama (kot dostojen človek) veš da je prav.
[/quote]

Vsem, ki imate podobno podedovano lastnino nalagam isto. Nikoli, NIKOLI, ni odrešitve, če poskušaš s to lastnino živeti.

Kar sem jaz napisal, imaš tudi na internetu. O Korenčanovi gostilni sem pa zgodbo pred desetletji slišal od sodelavca, katerega mama je partizane izprosila, da ji povejo kje je njen mož. Ker je tolko “težila” ji je krvnik le ustregel in jo odpeljal v gostilno, zraven pa še mojega sodelovca, takrat njenega sina starega 6, 7 let.