Odločitve

Jasno, da sem huda.
Se je že po-treh-letih-še vedno-sveželočenemu zagovorilo/zapisalo, kako pada na take, kot sem jaz. Baje sicer da “samo za seks” – saj vsi vemo, kje imajo moški možgane (če ga dobro položiš, delaš z njim lahko vse, tako kot njegova bivša). Tipi na tem forumu divje drkajo name ob večerih, ženske se pa umaknejo v kuhinje in napadejo čokolade, da malo ozdravijo svoje travme, ker so deležne premalo pozornosti. Da ne bi kdo res mislil, kako so “pametne, ker se jim ne da” :))) samo surle imajo do kolen, ker se forumaši z mano ukvarjajo :))) Edina izjema je dolgonoga, ki je še dovolj smkljasta, da mi gre dokazovat, kako “ful več seksa kot jaz”. No, sej njo čokolada in debela rit še čakata, čez par let, ko bo ven razočaranje usekalo 🙂

Potem pa izgovori, “sem delal”, “nisem imel kaj drugega za počet”, “je bilo slabo vreme” in podobne oslarije, ko je vsakomur iz letala kristalno jasno, da so vsi slinasti in si me predstavljajo, vso svetlo- in dolgo-laso, v štiklih in s športno ritko in ravno dost velikih joškicah, da zapolnejo mal večje moške dlani… ob meni še porniči niso zanimivi – in ob takih “moških” je to res dosežek 1A. 🙂

u

Jasno, da sem huda.
Se je že po-treh-letih-še vedno-sveželočenemu zagovorilo/zapisalo, kako pada na take, kot sem jaz. Baje sicer da “samo za seks” – saj vsi vemo, kje imajo moški možgane (če ga dobro položiš, delaš z njim lahko vse, tako kot njegova bivša). Tipi na tem forumu divje drkajo name ob večerih, ženske se pa umaknejo v kuhinje in napadejo čokolade, da malo ozdravijo svoje travme, ker so deležne premalo pozornosti. Da ne bi kdo res mislil, kako so “pametne, ker se jim ne da” :))) samo surle imajo do kolen, ker se forumaši z mano ukvarjajo :))) Edina izjema je dolgonoga, ki je še dovolj smkljasta, da mi gre dokazovat, kako “ful več seksa kot jaz”. No, sej njo čokolada in debela rit še čakata, čez par let, ko bo ven razočaranje usekalo 🙂

Potem pa izgovori, “sem delal”, “nisem imel kaj drugega za počet”, “je bilo slabo vreme” in podobne oslarije, ko je vsakomur iz letala kristalno jasno, da so vsi slinasti in si me predstavljajo, vso svetlo- in dolgo-laso, v štiklih in s športno ritko in ravno dost velikih joškicah, da zapolnejo mal večje moške dlani… ob meni še porniči niso zanimivi – in ob takih “moških” je to res dosežek 1A. :)[/quote]

Ti odgovorim v tvojem stilu. U jebenti je dosezek da eni slinasti vampasti dedci drkajo nate. Ko bi vsaj na kamerci kot se spodobi..ne pa neki na suh. Sam zna bit da jim ne bi stopil:)))

Ne rabis odgovarjat..namest tega si jo pejt pobozat.

Men jo moj boža, če mi jo že kdo, se mi ni treba sama matrat 🙂 probaj tudi ti pravo moško kito, boš videla, da je “sex” čez web cam čist brezveze 🙂

[/quote]

Jasno, da sem huda.
Se je že po-treh-letih-še vedno-sveželočenemu zagovorilo/zapisalo, kako pada na take, kot sem jaz. Baje sicer da “samo za seks” – saj vsi vemo, kje imajo moški možgane (če ga dobro položiš, delaš z njim lahko vse, tako kot njegova bivša). Tipi na tem forumu divje drkajo name ob večerih, ženske se pa umaknejo v kuhinje in napadejo čokolade, da malo ozdravijo svoje travme, ker so deležne premalo pozornosti. Da ne bi kdo res mislil, kako so “pametne, ker se jim ne da” :))) samo surle imajo do kolen, ker se forumaši z mano ukvarjajo :))) Edina izjema je dolgonoga, ki je še dovolj smkljasta, da mi gre dokazovat, kako “ful več seksa kot jaz”. No, sej njo čokolada in debela rit še čakata, čez par let, ko bo ven razočaranje usekalo 🙂

Ko me ravno omenjaš… Ne vem, katera je smrkljasta :)))). Pojma nimaš in kar nekaj nakladaš. Čisto v tvojem stilu :)))). Vsekakor ti ne dokazujem prav ničesar. Niti nočem, saj ne vem, kaj počneš ti in me niti ne zanima. Če ti to tako razumeš, si res bedna. Tudi ne tekmujem s tabo, saj se za razliko od tebe ne počutim ogrožene. Čisto vseeno mi je, kdo si ga drka ob misli name ali nate ali ob misli na katero drugo :))). Meni je pomembno to, da sem zadovoljna s tem, kar imam. Tisto o čokoladi in debeli riti lahko pripišeš sebi, saj boš globoko razočarana, ko si ga bodo, povedano v tvojem stilu, tipi divje drkali na eno drugo in ne nate in boš s tem izgubila še tisto malo zadovoljstva, ki ga imaš :)))).

Jasno, da sem huda.
Se je že po-treh-letih-še vedno-sveželočenemu zagovorilo/zapisalo, kako pada na take, kot sem jaz. Baje sicer da “samo za seks” – saj vsi vemo, kje imajo moški možgane (če ga dobro položiš, delaš z njim lahko vse, tako kot njegova bivša). Tipi na tem forumu divje drkajo name ob večerih, ženske se pa umaknejo v kuhinje in napadejo čokolade, da malo ozdravijo svoje travme, ker so deležne premalo pozornosti. Da ne bi kdo res mislil, kako so “pametne, ker se jim ne da” :))) samo surle imajo do kolen, ker se forumaši z mano ukvarjajo :))) Edina izjema je dolgonoga, ki je še dovolj smkljasta, da mi gre dokazovat, kako “ful več seksa kot jaz”. No, sej njo čokolada in debela rit še čakata, čez par let, ko bo ven razočaranje usekalo 🙂

Potem pa izgovori, “sem delal”, “nisem imel kaj drugega za počet”, “je bilo slabo vreme” in podobne oslarije, ko je vsakomur iz letala kristalno jasno, da so vsi slinasti in si me predstavljajo, vso svetlo- in dolgo-laso, v štiklih in s športno ritko in ravno dost velikih joškicah, da zapolnejo mal večje moške dlani… ob meni še porniči niso zanimivi – in ob takih “moških” je to res dosežek 1A. :)[/quote]

Ko me ravno omenjaš… Ne vem, katera je smrkljasta :)))). Pojma nimaš in kar nekaj nakladaš. Čisto v tvojem stilu :)))). Vsekakor ti ne dokazujem prav ničesar. Niti nočem, saj ne vem, kaj počneš ti in me niti ne zanima. Če ti to tako razumeš, si res bedna. Tudi ne tekmujem s tabo, saj se za razliko od tebe ne počutim ogrožene. Čisto vseeno mi je, kdo si ga drka ob misli name ali nate ali ob misli na katero drugo :))). Meni je pomembno to, da sem zadovoljna s tem, kar imam. Tisto o čokoladi in debeli riti lahko pripišeš sebi, saj boš globoko razočarana, ko si ga bodo, povedano v tvojem stilu, tipi divje drkali na eno drugo in ne nate in boš s tem izgubila še tisto malo zadovoljstva, ki ga imaš :)))).

Pa še tebi. O odnosih ne vem veliko, se pa držim naslednjega a.) Kdor bi rad imel partnerja za osla, naj si kupi osla. Ziher jih kje prodajajo. b.) Ne verjamem skesancem, ne glede na to, ali so to alkoholiki, pedofili ali pa prevaranti. Čisto vseeno. Zame so to tempirane bombe, ki lahko kadarkoli počijo. Jaz pa želim živeti v miru. c.) Ko pride stvar tako daleč, se mi zdijo nasveti v smislu: trudi se, potrpi, poskusi, uporabni toliko, kot če bi mi nekdo svetoval dve zdravamariji vsak večer pred spanjem. Verjamem pa, da ti v tem trenutku vsaka tolažilna beseda sede bolj kot pa klofuta ali vedro mrzle vode. Samo zaradi tega nas še ni treba prezirati. Imaš tam v bližini nekoga, ki si tega bolj zasluži.[/quote]

Ni nujno da pobira tolažilne besede in ne bi si upal trdit, da je zgolj ena pot prava ampak ti že veš 😛
Ne vem kaj je narobe s predstavitvijo dveh poti.
Dejstvo je, da bi lahko imeli lep odnos z večimi ljudmi (ni samo ena oseba tista prava), če bi se za ta odnos trudili, naredili to in ono drugače kot sicer. Lahko pa tudi rečemo tega ne bom počel in zavrženo x let skupnega življenja, se ne oziramo na nikogar, niti na lastne otroke ne, in gremo novim dogodivščinam naproti.

On, kaj bi se moralo tebi narest, da bi odnehal? Kaj bi blo tisto ko bi priznal, da se ne splaca vec?
Sam tko vprasam, ko skoz napeljujes nekaj na en trud. Men se pa zdi, da ce se moras skoz tolk matrat, al je res smisel zivljenja trud za vsako ceno? Ko bi blo mrbit lazje si priznat, da razbita vaza ne bo vec drzala vode.

Pa nisem tista, ki vrze pusko v koruzo, sam ena meja pa tut obstaja, ko reces, dost je. Ne glede na otroke, kak zgled jim pa das, ce si predpraznik?
Zame ni konec sveta, ce se nekdo odloci priznati, da je naredil napako. Al je?

Ena izmed stvari, kjer je človek popolnoma svoboden je, ko se odloča, koga bo pofukal. In nekateri/nekatere se pač odločate, da boste cel lajf seksali z bebci, nasilneži in luzerji. Še ko sem bla samska, nisem bla tolk obupana. Zakaj bi seksala z brezposelnimi ali drugimi luzerji, če imaš lahko top dedca. Zmeraj pravim, da je seks z managerji ali tipi, ki imajo svoje firme, najboljši. V bistvu iz lastnih izkušenj. In ko dobiš v postlo dva brata, vsakega s svojo firmo, po možnosti hkrati, pozabiš na to, da si kdaj sploh kako zgubo imela.

Tle vsi zganjate neko napol-devištvo, medtem ko folk najema sobe po hotelih in se onegavi. Qrc, še tisti na minimalcih seksajo po grmih na poti na Tošč, če za sobo ne znese. Ni v življenji lepšega, kot neobremenjen seks z dvema čudovitima fantoma z velikimi tiči. Se živalsko nažgat, ga poljubčkat in povlečt obema, pa še noben ni bil ljubosumen, ker sta bla v sorodu. Filing, ki ga imaš, ko ti eden s trdim razpira muco, medtem ko ti ga drugi nežno zabija v usta pač ni primerljiv z vašimi “vulkani”. Užitek, ki ga imate ob piru je dolgčas v primerjavi s konkretnim 2-mestnim številom orgazmov, ki jih doživiš lahko z dvema fejst dedcema. In za konec ti ga en iz pičkice zarine v ritko, drugi pa iz ust v muco in te žgeta čist počasi, da ti pride parkrat zaporedoma, ti pa se po celi noči divjega seksa odpraviš delat, z ritko polno sperme od obeh. In si dobre volje še cel teden. 🙂 noup, na svetu ni bolj izpopolnjujočega užitka od čudovitega maratonskega seksa in sperme, kjerkoli jo že ženska lahko dolgotrajno zadrži v sebi.

Vau, kako si pa ti posebna…

Ja, kako pa ves, da je seks z managerji top, ce ostalih niti sprobala nisi. 🙂

V kolikor ne bi verjel drugim in ne bi zaupal svojemu znanju in občutkom, ne bi mogel živeti tu in v svojem svetu.

Ena meja res obstaja toda kje je?
Kje bi jaz naredil konec ni nujno, da bi ga tudi ti naredila, če bi se znašla v podobnem položaju. Vsekakor pa mislim, da ko so v odnos vpleteni še otroci, se meje postavijo drugje, oz bi človek moral že malo prej razmišljat s kom ima otroke.
Mislim, da ni enotnega odgovora točno kje postavit mejo. Oditi brez, da se poizkusi zgladit nesoglasja se mi zdi precej neodgovorno, kot je neodgovorno vztrajat v nedogled brez napredka.

a nismo rekli, da ostane to med nami ♥

Imaš naravne danosti in psoebne ženske veščine, ki so primerne in cenjenje pri opravljanju najstarejše obrti, k čemur seveda tudi pripomore dober želodec in osebnostna čustvena osiromašenost, ki prepreči refleks bruhanja, ko lazi ‘svašta’ po tebi. 😉 Na tvojo srečo veliko moških nima okusa in zelo malo zahtev, saj jim je povsem dovolj, le da ga nekam ‘vtaknejo’. 🙂

Pa še tebi. O odnosih ne vem veliko, se pa držim naslednjega a.) Kdor bi rad imel partnerja za osla, naj si kupi osla. Ziher jih kje prodajajo. b.) Ne verjamem skesancem, ne glede na to, ali so to alkoholiki, pedofili ali pa prevaranti. Čisto vseeno. Zame so to tempirane bombe, ki lahko kadarkoli počijo. Jaz pa želim živeti v miru. c.) Ko pride stvar tako daleč, se mi zdijo nasveti v smislu: trudi se, potrpi, poskusi, uporabni toliko, kot če bi mi nekdo svetoval dve zdravamariji vsak večer pred spanjem. Verjamem pa, da ti v tem trenutku vsaka tolažilna beseda sede bolj kot pa klofuta ali vedro mrzle vode. Samo zaradi tega nas še ni treba prezirati. Imaš tam v bližini nekoga, ki si tega bolj zasluži.[/quote]

Ni nujno da pobira tolažilne besede in ne bi si upal trdit, da je zgolj ena pot prava ampak ti že veš 😛
Ne vem kaj je narobe s predstavitvijo dveh poti.
Dejstvo je, da bi lahko imeli lep odnos z večimi ljudmi (ni samo ena oseba tista prava), če bi se za ta odnos trudili, naredili to in ono drugače kot sicer. Lahko pa tudi rečemo tega ne bom počel in zavrženo x let skupnega življenja, se ne oziramo na nikogar, niti na lastne otroke ne, in gremo novim dogodivščinam naproti.[/quote]

Nič ni narobe s tvojo predstavitvijo. Resda ni tako zelo slikovita, ampak nič ne de 🙂 Moja predstavitev bi bila recimo takšna: mi smo nekoč imeli vikend. Tak majhen, luškan, s čudovitim razgledom. Žal se je izkazalo, da je na plazovitem terenu in nam ga je nekega deževnega dne odnesla voda. Bi mi ti svetoval naj postavim novega, na istem mestu? Mislim, toliko vloženega dela, truda, časa, denarja, da razgleda ne omenjam … Veš, včasih je treba v življenju postaviti piko, hočeš – nočeš, in iti novim dogodivščinam naproti.

Dedci, ki jim je cilj za vsako silo biti v vezi, bodo sabotirali idejo, da naj gre vsak po svoji poti, če veza ne laufa.

Meni je čisto jasno, zakaj večina vez razpade in zakaj se skoraj vsak par loči. Ker si ljudje pač enostavno ne pašejo več. In zakaj nekaj glumiti. Vlagati hud trud v nekaj, kar nima smisla..

Jah, saj lahko tudi ženske naredijo isto. Zavoljo odnosov po ločitvi pa je treba nujno ohraniti zadostno mero poštenosti in spoštovanja. Če tega ni pride prevara in čustveno pogojene, včasih povsem nepotrebne poteze.
Ni težko iti vsak svojo pot, malo boli, ampak ljudje preživijo, ohraniti poštenost in spoštovanje partnerja pa je, kot izgleda, čisto pretežko. …je pa to stvar odločitve.

Ena meja res obstaja toda kje je?
Kje bi jaz naredil konec ni nujno, da bi ga tudi ti naredila, če bi se znašla v podobnem položaju. Vsekakor pa mislim, da ko so v odnos vpleteni še otroci, se meje postavijo drugje, oz bi človek moral že malo prej razmišljat s kom ima otroke.
Mislim, da ni enotnega odgovora točno kje postavit mejo. Oditi brez, da se poizkusi zgladit nesoglasja se mi zdi precej neodgovorno, kot je neodgovorno vztrajat v nedogled brez napredka.[/quote]

Haha, zgladit nesoglasja :)). Ok, priznam. Če so problem nesoglasja, jih bomo pa že zgladili :))

Recimo: dedc bi mi očital, da ne znam dobro kuhati. Ni panike. Bi se pač bolj potrudila. V skrajni sili bi se vpisala na kak kuharski tečaj. Ali pa, da sem se preveč zredila. Ok, bom pač njemu na ljubo kupila letno fitnes karto. Ma kaj eno. Rajši kar dve. Ker bom še izdatno obremenila vse tiste naprave, če ga ta stvar dela tako nesrečnega.

Ampak kaj naj pa naredim, če bi njegovo zanimanje zame preprosto upadlo (in ne zaradi moje kuhe ali odvečne telesne teže). Čisto tako. Brez posebnega vzroka ga ne bi več privlačila. Ker to se zgodi. Kako pa naj zgladim to nesoglasje? Ali je to sploh nekaj na kar imamo ljudje dejansko vpliv? A mu lahko rečem: pras.ec si, ker te ne privlačim več. Ne rečem ljubezen, spoštovanje, razumevanje… vse to lahko nekako upravičeno pričakujem od svojega partnerja. Ampak da ga bom privlačila? Za večno? Hm .. ne vem no.

Mislim, da imamo malce problemov s tem trudom.

V življenju je pač tako, da se je treba vsak dan truditi, Še posebej, ko je vse lepo in prav in je sladko in vse teče gladko. Ampak večina, ki pride v takšne situacije, kot jo obdelujete je to nekako nekje v preteklosti pozabila. Nič se ne zgodi čez noč. Ni včeraj bilo še vse v najlepšem redu, danes pa je v nezavesti, komi, mrtvo. Problem je, ker so se že zdavnaj začele pojavljati ena rutina za drugo, naraščala je odtujenost, rasla je naveličanost… počasi je vse kar je nekoč bilo začelo bledeti. Če se pravočasno opazi, da je zadeva začela pešati, je še mogoče smiselno začeti ponovno vlagati nek trud in zbrcati izgubljeno ljubezen nazaj v življenje. Če se na tvojo akcijo (trud) ne zgodi reakcija, pa mislim, da mi ni treba posebej povdarjati, da se je smiselno vprašati koliko se še truditi in ali ima sploh še kakšen smisel. Pomankanje reakcije druge strani je namreč znak, da je na drugi strani zadeva že proglašena za mrtvo (čeprav morda še ne uradno).

Veliko krat pa se to “žalost”, ki je nastala iz razmerjana opazi prepozno. Takrat ne pomaga noben trud več. Edino kar še ostane je to, da čim prej spoznaš, da je konec, je mrtvo… in se posvetiš sebi.

PS
Več sreče v naslednjem poskusu. Predvsem pa ne pozabiti, da se je treba truditi, ko je vse OK. To je edini recept proti tihim ubijalcem zvez imenovanim monotonija, naveličanost, odtujenost.

[b]Simona Weiss & Goran Karan – Tu non llores mi querida[/b]

Mislim, da tudi takrat ni bilo in da se te stvari dogajajo predvsem tistim, ki so že takrat šli mimo stvari, ki niso bile v redu, jih ignorirali ali “spregledali”. Največkrat zaradi “višjih ciljev” in pričakovanj, misleč, da se bo pozneje vse samo uredilo.

Upam si trdit, da se prvotna strast in čustva, ki občasno ali s časom res izzvenijo, da v večji meri obuditi. Seveda le, če so tudi v samem začetku bila pristna, in ne vzpodbujena z nekimi pričakovanji.

Mislim, da tudi takrat ni bilo in da se te stvari dogajajo predvsem tistim, ki so že takrat šli mimo stvari, ki niso bile v redu, jih ignorirali ali “spregledali”. Največkrat zaradi “višjih ciljev” in pričakovanj, misleč, da se bo pozneje vse samo uredilo.

Upam si trdit, da se prvotna strast in čustva, ki občasno ali s časom res izzvenijo, da v večji meri obuditi. Seveda le, če so tudi v samem začetku bila pristna, in ne vzpodbujena z nekimi pričakovanji.[/quote]

Se popolnoma strinjam. Razne “preračunljive” veze se prej kot slej končajo klaverno. Lahko se nekoga vleče za nos nekaj časa. ne more se ga pa večno.

Definitivno to opazi eden izmed partnerjev, ne nekdo tretji. Partner, če mu je kaj do partnerke (in obratno) pa že mora stegnit jezik in to povedat, ne pa da se na prvo loti iskanja nekoga drugega, ki bo zapolnil to vrzel.
Odnosa med zakoncema v družini si ne predstavljam brez te komunikacije… to je osnova.
Zanimivo je, da tisti, ki se odloči partnerja prevarati, ne stegne jezika, ampak je lepo potuhnjeno tiho, potem pa se zgovarja na monotonost, odtujenost in na razne druge kvazi razloge.

Definitivno to opazi eden izmed partnerjev, ne nekdo tretji. Partner, če mu je kaj do partnerke (in obratno) pa že mora stegnit jezik in to povedat, ne pa da se na prvo loti iskanja nekoga drugega, ki bo zapolnil to vrzel.
Odnosa med zakoncema v družini si ne predstavljam brez te komunikacije… to je osnova.
Zanimivo je, da tisti, ki se odloči partnerja prevarati, ne stegne jezika, ampak je lepo potuhnjeno tiho, potem pa se zgovarja na monotonost, odtujenost in na razne druge kvazi razloge.[/quote]

Varanje ima toliko razlogov, kot je ljudi, ki varajo. Se pa strinjam s teboj, da je iskanje razlogov v partnerju in ne v tistem, ki je varal totalno zgrešeno. Zato pa…
Sem pod skesanci nastavil eno teoretično dilemo, ampak nihče ne reagira. Izgleda vsi raje slišimo laži, kot pa resnico. Večina bi raje tistemu, ki je varal nasedna še na dodatne laži, kot pa pomislila, da pa se je nekdo res nekaj naučil. Zato se mi postavlja logično vprašanje, kako visoko ljudje cenijo odkritost. Teoretično verjetno zelo visoko… praktično pa najverjetneje ne.:-))

Mislim, da tudi takrat ni bilo in da se te stvari dogajajo predvsem tistim, ki so že takrat šli mimo stvari, ki niso bile v redu, jih ignorirali ali “spregledali”. Največkrat zaradi “višjih ciljev” in pričakovanj, misleč, da se bo pozneje vse samo uredilo.

Upam si trdit, da se prvotna strast in čustva, ki občasno ali s časom res izzvenijo, da v večji meri obuditi. Seveda le, če so tudi v samem začetku bila pristna, in ne vzpodbujena z nekimi pričakovanji.[/quote]

Se popolnoma strinjam. Razne “preračunljive” veze se prej kot slej končajo klaverno. Lahko se nekoga vleče za nos nekaj časa. ne more se ga pa večno.[/quote]

No, saj ni nujno, da gre za namensko vlečenje za nos ali preračunljivost. Morda se dotični svoje preračunljivosti pravzaprav niti ne zaveda, ampak se mu zdi to nekaj popolnoma normalnega, edino pravilnega in zrelega, če ne celo vzvišenega. Pa ne samo njemu. Primer se npr. skriva v stavku: “iščem resnega partnerja, da si nekoč ustvarim družino”. Pri svojem “iskanju” pa se pretežno fokusira le na svojemu cilju primerne lastnosti. Ostale prezre in ko najde, mu to vzpodbudi čustva, ki pa so bolj ali manj instant.

Definitivno to opazi eden izmed partnerjev, ne nekdo tretji. Partner, če mu je kaj do partnerke (in obratno) pa že mora stegnit jezik in to povedat, ne pa da se na prvo loti iskanja nekoga drugega, ki bo zapolnil to vrzel.
Odnosa med zakoncema v družini si ne predstavljam brez te komunikacije… to je osnova.
Zanimivo je, da tisti, ki se odloči partnerja prevarati, ne stegne jezika, ampak je lepo potuhnjeno tiho, potem pa se zgovarja na monotonost, odtujenost in na razne druge kvazi razloge.[/quote]

Varanje ima toliko razlogov, kot je ljudi, ki varajo. Se pa strinjam s teboj, da je iskanje razlogov v partnerju in ne v tistem, ki je varal totalno zgrešeno. Zato pa…
Sem pod skesanci nastavil eno teoretično dilemo, ampak nihče ne reagira. Izgleda vsi raje slišimo laži, kot pa resnico. Večina bi raje tistemu, ki je varal nasedna še na dodatne laži, kot pa pomislila, da pa se je nekdo res nekaj naučil. Zato se mi postavlja logično vprašanje, kako visoko ljudje cenijo odkritost. Teoretično verjetno zelo visoko… praktično pa najverjetneje ne.:-))[/quote]

Ni problem v tem koliko cenimo odkritost, ampak kaj ta prinese. Odkritost v polovici primerov prinese bolečino v neki obliki, blažji ali ostrejši. Pomembna je prezentacija faktov, če je ta brezkompromisna, trda in v surovi obliki potem je lahko sila neprijetna in s tem nujno povežemo tudi prinašalca neprijetne vesti, prenesemo neprijetno nanj, ki nam je to povedal. Samo realen pogled nase in na lastna dejanja lahko naše občutke postavi na pravo mesto. Tega pa je med ljudmi sposobna manj kot tretina… Sledijo zamere, negotovost, izguba zaupanja, potrtost…
Saj veste: What’s wort the truth if you can’t handle it?