Odločitve
Zanimivo. Meni je pa recimo v krogu tistih, ki jih imam rada in ki imajo radi mene, najmanj pomembno kako se počutim jaz.[/quote]
Margot, dolgo časa sem tut jaz takole delala, pol pa ugotovila, da sem važna in pomembna tut jaz sama. In če jaz nisem zadovoljna, ni variante, da se bodo drugi okoli mene glih dobro počutili. So trenutki, ko se ve, kdaj me je treba pustiti na miru. Ni zaman tist rek pusti lava, dok spava.[/quote]
Seveda si pomembna. Še najbolj tistim, ki te imajo radi. In ti bodo poskrbeli, da boš pa ti v prvem planu. Saj vem, da se čudno sliši, ampak stvar deluje. Med tistimi, ki se imajo radi seveda … :)))
Torej imaš rad vse pod kontrolo? Tudi svoja čustva? Jih skrivaš pred svojo žensko? Je bil to razlog ločitve? ženske si pač le želijo vedeti in čutiti, da jih moški ljubi. Saj to ni samoumevno, je treba dat vedeti.
Ne more biti vse pod kontrolo.. sex in ljubezen ni vožnja avtomobila, kjer pa mora biti vse pod kontrolo.
Zanimivo. Meni je pa recimo v krogu tistih, ki jih imam rada in ki imajo radi mene, najmanj pomembno kako se počutim jaz.[/quote]
Margot,
ampak ti je pomembno, kako se ti počutiš. Včasih se počutimo dobro samo zato, ker se naši dragi počutijo dobro. Ampak ne vedno. Ne vedno.
Je res tako slabo včasih nekaj narediti čeprav veš, da komu drugemu ne bo to povšeči. To ne gre za nakup hiše ali kaj podobno velikega, gre recimo za manjše stvari, kot ali bomo šli za vikend kam, ali ne. Ti si želiš it v (poljubno dopiši), tvoj dragi ne. Kaj sedaj. Boš z njim doma samo zato, ker si on to želi, ali se boš odločila in šla v (dopiši kar si prvikrat dopisala). To so te odločitve. No, ne samo te. Ampak te sem imela v mislih, ali pa tudi ne samo te. Pač stvari je v tem, da se lahko usklajujemo, da vsak dobi nekaj. Ne da se samo ženska prilagaja željam in potrebam svojega dragega, in ne, da se samo moški prilagaja željam in potrebam svoje drage. Pač stvar dam – dobim.
1raglja
tako zlahka tebi to gre… 🙂 Kaj pa navezanost, pa to? Navezanost na moža, saj veš… Težko bi kar ignorirala partnerja, ampak spet, ne bi želela samo in vedno delati tako, kot bi si on želel. Tako pa tudi ne gre, mar ne? Nekaj pa nam vseeno mora ostati. Sami si moramo ostati.
Se strinjam. Drug drugemu moramo dat vedet, koliko si pomenimo. Če si kaj sploh pomenimo, seveda.
Kakšen je zakon brez ljubezni. Životarjenje, če že ne kaj hujšega.
Margot, dolgo časa sem tut jaz takole delala, pol pa ugotovila, da sem važna in pomembna tut jaz sama. In če jaz nisem zadovoljna, ni variante, da se bodo drugi okoli mene glih dobro počutili. So trenutki, ko se ve, kdaj me je treba pustiti na miru. Ni zaman tist rek pusti lava, dok spava.[/quote]
Seveda si pomembna. Še najbolj tistim, ki te imajo radi. In ti bodo poskrbeli, da boš pa ti v prvem planu. Saj vem, da se čudno sliši, ampak stvar deluje. Med tistimi, ki se imajo radi seveda … :)))[/quote]
Se strinjam.
Če tak odnos ni vzajemen, se pa začne preštevanje, kdo se je kolikokrat prilagodil, kolikokrat je kdo za drugega kaj (ekstra) naredil, očitanje, kdo je upoštevan in kdo ne – ljudje se pogovarjajo o tem, kako naj bi življenje živeli, namesto, da bi ga enostavno… živeli.
Margot, dolgo časa sem tut jaz takole delala, pol pa ugotovila, da sem važna in pomembna tut jaz sama. In če jaz nisem zadovoljna, ni variante, da se bodo drugi okoli mene glih dobro počutili. So trenutki, ko se ve, kdaj me je treba pustiti na miru. Ni zaman tist rek pusti lava, dok spava.[/quote]
Seveda si pomembna. Še najbolj tistim, ki te imajo radi. In ti bodo poskrbeli, da boš pa ti v prvem planu. Saj vem, da se čudno sliši, ampak stvar deluje. Med tistimi, ki se imajo radi seveda … :)))[/quote]
Ja, saj se mi je vedno zdelo, da če ne drugje, v virtuali so pa vsi ljudje vedno srečni in se imajo neskončno radi.
Jaz pa ko sem slabe volje, se zgodi tut najboljšim, sem tečna še sama sebi in takrat se res ne morem razdajat in vsakega takega, ki takrat leze okoli mene, četudi z dobrim namenom, sem sposobna zmlet. Kot, da ne more počakat, da me mine.
Zanimivo. Meni je pa recimo v krogu tistih, ki jih imam rada in ki imajo radi mene, najmanj pomembno kako se počutim jaz.[/quote]
Margot,
ampak ti je pomembno, kako se ti počutiš. Včasih se počutimo dobro samo zato, ker se naši dragi počutijo dobro. Ampak ne vedno. Ne vedno.
Je res tako slabo včasih nekaj narediti čeprav veš, da komu drugemu ne bo to povšeči. To ne gre za nakup hiše ali kaj podobno velikega, gre recimo za manjše stvari, kot ali bomo šli za vikend kam, ali ne. Ti si želiš it v (poljubno dopiši), tvoj dragi ne. Kaj sedaj. Boš z njim doma samo zato, ker si on to želi, ali se boš odločila in šla v (dopiši kar si prvikrat dopisala). To so te odločitve. No, ne samo te. Ampak te sem imela v mislih, ali pa tudi ne samo te. Pač stvari je v tem, da se lahko usklajujemo, da vsak dobi nekaj. Ne da se samo ženska prilagaja željam in potrebam svojega dragega, in ne, da se samo moški prilagaja željam in potrebam svoje drage. Pač stvar dam – dobim.
1raglja
tako zlahka tebi to gre… 🙂 Kaj pa navezanost, pa to? Navezanost na moža, saj veš… Težko bi kar ignorirala partnerja, ampak spet, ne bi želela samo in vedno delati tako, kot bi si on želel. Tako pa tudi ne gre, mar ne? Nekaj pa nam vseeno mora ostati. Sami si moramo ostati.[/quote]
It, sklepanje kompromisov je bla prva stvar, ki sva jo mogla osvojit, ni glih fajn, ker mi ne rata zmer uveljavit svoje, trudim in potrudim pa se…pa včas znam malo po žensko okol prinest, pa kaj…nama že tko odgovarja. navezanost…hja…24 ur nisem privezana na njega, on pa name ne. Sva si dopustila nekaj osebnega prostora…pa nikar mi zdajle ne poskušaj spet secirati, kaj to pomeni.
Zrna resnice, prebrana…………..
Zdaj ne vem, a je to dobro ali slabo ? 🙂
Zdaj ne vem, a je to dobro ali slabo ? :)[/quote]
To je bil kompliment, ampak nikar si ne laskaj, saj veš, da še zdaleč nisi tako dober kot jaz, da bi ti ženske ležale pred nogami. 😀
Zdaj ne vem, a je to dobro ali slabo ? :)[/quote]
To je bil kompliment, ampak nikar si ne laskaj, saj veš, da še zdaleč nisi tako dober kot jaz, da bi ti ženske ležale pred nogami. :D[/quote]
Saj vem. Jaz nisem tako uspešen, zato se raje tolažim s skromnostjo. 🙂
Pa saj si zgoraj dobila odgovor. Še Senza je dopisala zraven. Da do takih situacij sploh ne pride med ljudmi, ki se imajo radi in je njihov odnos vzajemen. Ker v takšnem razmerju bo vsakdo gledal najprej na počutje tistega drugega in ne toliko nase. Ne vem, kako naj ti drugače razložim. Ta zadeva funkcionira, ali pa ne. Kakor hitro se začne preštevati, kdo je komu kolikokrat … potem nekaj ne štima. Mislim … parterja imata “dolžnost” da drug drugemu ustrežeta in hkrati “obveznost”, da drug drugemu ne predlagata nič kaj takšnega, kar bi pri tistem drugem povzročilo nelagodje. Eh, ne gre mi danes. Daj naj to Senza razloži. Njej gre to bolje od rok :))))
Pri vsaki odločitvi igra ključno vlogo nekaj dejavnikov.
Ponavadi odločitve sprejemamo skozi znanje, izkušnje, z njimi je povezano razumevanje informacij, ki so na voljo, zasledujemo pa cilj, ki ga želimo doseči. Pri odločitvah lahko bistveno vlogo igrajo “ojačevalci” kot so ego, čustveno stanje in počutje. Ne malo krat pa v odločitev vkalkuliramo še en element in to je sreča. Pri sreči je tako: alli mislimo, da bo nas osebno osrečilo, ali mislimo, da bo usrečilo nekoga drugega, ali pa preprosto upamo, da se bo srečno končalo. Dejansko tako enostavno je to našo odločanje.
Druga bistvena značilnost odločanja je ta, da v trenutku odločitve vedno mislimo, da smo sprejeli pravilno odločitev. Da je odločitev bila napačna spoznamo šele, ko se spremeni eden od bistvenih elementov, ki vplivajo na sprejem odločitve.
Tretja bistvena značilnost je, da bi ob enakih vhodnih pogojih najverjetneje sprejeli popolnoma enako odločitev. .-))
In četrta in najvažnejša značilnost. Ker nimamo pod totalnim nadzorom vseh elementov (ali pa jih lahko v veliki meri predvidevamo) je nemogoče, da v življenju sprejemamo (dolgoročno gledano) samo pravilne odločitve. Napačne odločitve so sestavni del življenja in nabiranja izkušenj.
In mogoče le še za konec: Pametni se učijo tudi na napačnih odločitvah in napakah drugih. .-))
Najbrž smo vsi dali skozi čase, ko je vsak zase mislil, da je najpametnejši na svetu. Ampak ti cajti so zdaj mimo, ane? Sčasoma ipak ugotoviš, da več glav več ve. Sploh če so te pametne in ti želijo dobro. To je bila zame ena težjih lekcij v življenju, samo sem se je naučila. Tako zdaj ne gre, ne da bi slišala mnenje partnerja, mojih zlatih sestric, najboljše prijateljice, v zadnjem času čedalje bolj pogosto tudi sinovo. Pač ne od vseh hkrati, ampak odvisno za kaj gre. In seveda ne za vsako bedarijo, ampak predvidevam, da sprašuješ za kakšne resnejše življenjske korake in premike in ne za kakšno banalno stvar ??[/quote]
Hehe… pri meni je pa ravno to okrepilo zavedanje, da sem le še eden iz množice in da sem še zelo, zelo daleč od vsevednosti in izkušenosti. Res pa je, da ugotavljam, da sem prevečkrat upošteval menja ostalih…
Torej imaš rad vse pod kontrolo? Tudi svoja čustva? Jih skrivaš pred svojo žensko? Je bil to razlog ločitve? ženske si pač le želijo vedeti in čutiti, da jih moški ljubi. Saj to ni samoumevno, je treba dat vedeti.
Ne more biti vse pod kontrolo.. sex in ljubezen ni vožnja avtomobila, kjer pa mora biti vse pod kontrolo.[/quote]
Ah ne… če bi bil tak contorl freak, potem se moji bivši ne bi “zgodilo” kar se ji je. Čustev pa nikoli nisem skrival, zakaj le?
O ja… ženske si želijo vedeti in čutiti… res je. Zanimivo pa je, da sem ves čas imel občutek moje lastne nezadostnosti. Ali drugače – potrudiš se, narediš več kot je treba, nazadnje jo še izdatno financiraš in nikoli to ni dovolj… Na koncu ti pa še pove, potem, ko za to ve že skoraj cel kraj – povedala jim je pač sama,v zanosu ljubezni, da z onim drugim ne zmore prekiniti razmerja.
Danes mi je to hecno, ker je moralno, čustveno in v smislu preživetja padla na “tazadnjo”, takrat pa ni zmogla premisleka niti o tem kaj bo z otrokoma, kaj počne njima.
Seveda sem bil jaz kriv za to,da se ona ni zmogla upreti nekomu drugemu. Jaz sem bil kriv za vse.
Ja, res je. Imam se pod kontrolo, ampak to ne pomeni, da sem čustveno hladen, da čustev ne kažem, da si ne privoščim ničesar, da drugim ne privoščim ničesar. Mislim le, da se človek lahko sprosti, se ima fino, ampak v nekih razumnih mejah, da s svojim početjem drugim ne dela škode, žalosti in težav.
Sex in ljubezen res nista nekaj, kar imaš 100% pod kontrolo. Zavoljo tebi ljubih ljudi, članov družine, se pa moraš imeti toliko pod kontrolo, da jim ne počneš tistega, kar tudi sam ne bi želel zase.
ko gre samo za mene (ali pa vsaj ne vidim, da bi bil kdo lahko aktino vpleten) sem ne samo avanturist ampak tudi egoist
npr: vožnja s kolesom po manj prometnih poteh .. pa pred mano strm klanec, primeren za spust ☺☺☺
ali pa odločitev za čisto osebno “igračko” … sicer v naprej objavim namero … realiziram pa impulzivno
ko pa gre za odločitve, kjer so aktivno pleteni tudi drugi pa je obvezen posvet, predstavitev namena in smisla … razdelitev in sprejemanje vlog v odločitvi ..
npr. kam na dopust, kakšna naj bo nova peč za ogrevanje vigvama …
Torej imaš rad vse pod kontrolo? Tudi svoja čustva? Jih skrivaš pred svojo žensko? Je bil to razlog ločitve? ženske si pač le želijo vedeti in čutiti, da jih moški ljubi. Saj to ni samoumevno, je treba dat vedeti.
Ne more biti vse pod kontrolo.. sex in ljubezen ni vožnja avtomobila, kjer pa mora biti vse pod kontrolo.[/quote]
Ah ne… če bi bil tak contorl freak, potem se moji bivši ne bi “zgodilo” kar se ji je. Čustev pa nikoli nisem skrival, zakaj le?
O ja… ženske si želijo vedeti in čutiti… res je. Zanimivo pa je, da sem ves čas imel občutek moje lastne nezadostnosti. Ali drugače – potrudiš se, narediš več kot je treba, nazadnje jo še izdatno financiraš in nikoli to ni dovolj… Na koncu ti pa še pove, potem, ko za to ve že skoraj cel kraj – povedala jim je pač sama,v zanosu ljubezni, da z onim drugim ne zmore prekiniti razmerja.
Danes mi je to hecno, ker je moralno, čustveno in v smislu preživetja padla na “tazadnjo”, takrat pa ni zmogla premisleka niti o tem kaj bo z otrokoma, kaj počne njima.
Seveda sem bil jaz kriv za to,da se ona ni zmogla upreti nekomu drugemu. Jaz sem bil kriv za vse.
Ja, res je. Imam se pod kontrolo, ampak to ne pomeni, da sem čustveno hladen, da čustev ne kažem, da si ne privoščim ničesar, da drugim ne privoščim ničesar. Mislim le, da se človek lahko sprosti, se ima fino, ampak v nekih razumnih mejah, da s svojim početjem drugim ne dela škode, žalosti in težav.
Sex in ljubezen res nista nekaj, kar imaš 100% pod kontrolo. Zavoljo tebi ljubih ljudi, članov družine, se pa moraš imeti toliko pod kontrolo, da jim ne počneš tistega, kar tudi sam ne bi želel zase.[/quote]
Aha, torej si pod kontrolo mislil to, da ne sexaš z drugimi, ko si v zvezi?Dobro, to je dobra kontrola. Sem mislila, da si čustveno pod kontrolo in ji nisi kazal, govoril o svojih čustvih. ker ob čustveno hladnem moškem se ni za čudit, da pride do prevare.. saj ženska rabi toplino, bližino svojega moškega.
no, če pa tvoji bivši ni bilo dovolj, pa čeprav si dal vse od sebe.. si pa žal naletel na žensko brez dna. Takih ljudi ne moreš zadovoljit z ničemer. Zato tudi občutek nezadostnosti ob njej. Škoda le, da tega nisi opazil prej.. jah, kaj naj rečem- je budala, ki je zaradi drugega riskirala lepo življenje, ki ga je imela. Po drugi strani pa je rešila tebe, da ne boš več imel občutka lastne nezadostnosti..do tega v zvezi ne sme prihajati. vem, težko je tako biti v zvezi.
A lahk zaupaš česa norega si se lotil? Kaj zate pomeni zanemarljiva škoda?
Na kak način si zagotoviš “way out”?
Sem relativno mlad in bi se rad kaj nauču.[/quote]
Kaj norega? Npr. odšel sem v gozd, za nekaj dni, spal na prostem, s sabo sem vzel le nož, vžigalnik. In plastenko vode. Toliko, da vidim, če zmorem. Isto sem naredil tudi pozimi in poleti na morju.
Zanemarljiva škoda pa pomeni, da te ne stane veliko, da nikogar ne poškoduješ, ne fizično ne psihično.
Way out? Premisliš do kam lahko reči pelješ, da ti ne bo reč spolzela iz kontrole in se ne bo zgodil zgornji stavek z obratnim pomenom.
COOL!!!! Tud jaz bi kdaj kaj takega naredu pa ne upam. Ne vem kako bi moja punca gledala na to. Kako si se ti zmenu s tvojo takrat?
Če si mislil, da sem kdaj počel kake kriminalne reči ali varal bižnje, si se pač zmotil. Takih reči ne počnem.[/quote]
Na to sploh nisem pomislil..
Kaj norega? Npr. odšel sem v gozd, za nekaj dni, spal na prostem, s sabo sem vzel le nož, vžigalnik. In plastenko vode. Toliko, da vidim, če zmorem. Isto sem naredil tudi pozimi in poleti na morju.
Zanemarljiva škoda pa pomeni, da te ne stane veliko, da nikogar ne poškoduješ, ne fizično ne psihično.
Way out? Premisliš do kam lahko reči pelješ, da ti ne bo reč spolzela iz kontrole in se ne bo zgodil zgornji stavek z obratnim pomenom.
COOL!!!! Tud jaz bi kdaj kaj takega naredu pa ne upam. Ne vem kako bi moja punca gledala na to. Kako si se ti zmenu s tvojo takrat?
Če si mislil, da sem kdaj počel kake kriminalne reči ali varal bižnje, si se pač zmotil. Takih reči ne počnem.[/quote]
Na to sploh nisem pomislil..[/quote]
Najprej sem jo nekajkrat peljal s seboj v hribe in so bile koče polne… Pa sva prespala zunaj. Potem sem jo kar vprašal, če bi to naredila tudi v gozdu pa se ni upala in sem šel sam. Na morju sva pa nekakrat skupaj prespala na plaži pa ji ni bilo všeč in sem se potem komot zmenil, da sem se šel “Robinzona” kar sam.
Hmm, bolj ko berem o vas in vaši izkušnji, bolj v njej vidim sebe. Tudi sama imam ves čas občutek nezadostnosti, jame brez dna, v katero vlagam in vlagam, pa ni nikoli dovolj. Boli, a še kar vztrajam.
Ne se sekirat, precej podobna so naša življenja. Bolj kot se sekiraš, težje je.
Mogoče pa je enkrat le dobro narediti rez in si začrtat novo, čisto svojo pot.
Moram reči, bilo mi je težko, ampak po vsem kar sem doživel in preživel mislim, da sem se odločil prav in ne stopim več na stara pota. 😉
Ljubim ga še vedno. Prav to je tisto, kar me drži ob njem. Pa otroci. Otroci, ki živijo v družini, v kateri ni dejansko z njihovega vidika nič narobe. Ni prepirov! Je veselje in radost. Pa vendar …
In leta. Proti 50 greva. Več kot pol življenja sem z njim in zanj.
To je tvoja odločitev in meni se ne zdi nič napačna, prej havale vredna.
Vprašanje pa je, kaj to pomeni zate?
Če pri tem trpiš, je potrebno temeljito premisliti, kaj in koliko si pripravljena vložiti v zakon, otroke.
[/quote]
Trenutno sem v fazi, ko se poskušam sprijazniti s tem, da me morda ne ljubi dovolj, da bi lahko bila srečna skupaj. Ostaja pa dejstvo, da so v igri otroci, da je ji je bil čudovit oče, da v bistvu nimam realne možnosti, da bi odselila sebe in vse otroke (finance). Tako ostajam in trpim, ko ga gledam, kako odhaja in se vrača in daje in jemlje, jemlje, jemlje.
Bi rabila pogovor, pa ne vem, s kom neki naj se pogovorim. Prijatelji – samo skupni. Družina – če hočem dopustiti možnost, da ostanemo – odpade. Staršev nimam.
Forum je zaprt za komentiranje.