Odločitve

tega, da ženska pričakuje, da se bo tip spremenil in da naivno pusti, da on hodi po njej, nima nobene veze z obstojem moralnih vrednot.
kvečjemu z obstojem neumnosti. zato tudi dvomim, da se bo kaj naučila, glede na to da je v svojih 40-ih. razen če planira imet resno vezo s stanovalcem v domu za ostarele po spiderjevem kopitu…

Res je, žal včasih pisanje bedasto izpade.
Verjetno nehote.[/quote]
Izpade tako, kot sam želiš, da izpade.
Saj mi nenehno pripisuješ in očitaš nekaj, česar sploh nisem napisal.
Verjetno zato, da bi pisanje izpadlo butasto.
Saj nikjer nisem trdil, da je njen smisel rojevanje, ampak vprašal.
Prav tako ne vem od kje tebi ideja, da jo imam za lajdro.
Dejstvo je, da poznamo le eno olat zgodbe in zato ženska ni nič boljša od njega in imata marsikaj skupnega, če sta tako dolgo preživela skupaj.

Kolegica Margot,
glede na to, da pogosto pišete v prispodobah in da je vaše pisanje zelo slikovito, sem tudi tisti stavek o vratih z bunko Namestiš lepo tista dohtarska vrata, ki imajo z zunanje strani bunko. In mu ne odpreš več, tudi če pred vrati joče, moleduje, krvavi iz aorte… prebral kot prispodobo, da se naj ženska čustveno zapre in ga ignorira toliko časa dokler ne bo po njeno. 😛
[/quote]

… ali si pa samo tako trdnega zdravja da še nkol nisi bil pri dohtarju :)))))

boljš da izpadeš glup kot robi kot da izpadeš iz aviona…
pri 2. varianti boli tebe, pri prvi pa vse ostale 🙂

Res je, žal včasih pisanje bedasto izpade.
Verjetno nehote.[/quote]
Izpade tako, kot sam želiš, da izpade.
Saj mi nenehno pripisuješ in očitaš nekaj, česar sploh nisem napisal.
Verjetno zato, da bi pisanje izpadlo butasto.
Saj nikjer nisem trdil, da je njen smisel rojevanje, ampak vprašal.
Prav tako ne vem od kje tebi ideja, da jo imam za lajdro.
Dejstvo je, da poznamo le eno olat zgodbe in zato ženska ni nič boljša od njega in imata marsikaj skupnega, če sta tako dolgo preživela skupaj.[/quote]
Svojo trditev si postavil kot dejstvo, kar res izpade butasto oz vsaj zavajajoče:
In zdaj, ko si z rojevanjem izpolnila svoj smisel življenja, on skače okrog, ti pa ne veš kaj bi sama s sabo ?

Kot, da ga je ulovila za to, da si izpolni svoj smisel imeti otroke, njen edini smisel. Če bi bilo to bilo res, sedaj ne bi tožila za tem, da je čustveno zapostavljena. Torej smisle njune veze in njenega smisla življenja, po moje, ni bilo rojevanje otrok.

Vsi mi imamo več skupnega kot različnega zato ni potrebe po obsojanju.
Jaz je ne bi obsojal, ker se ne znata obnašat v odnosu, negelede, da sta toliko let preživela skupaj.

Torej njej se svetuje naj bo bolj odločna, naj ne pusti, da se norčuje iz nje…. in sedaj mene napadaš, ker ne dovolim, da se norčuješ iz njenega in mojega pisanja….
Dvojna merila?

Pa jaz ne vem One ..bi ti kdaj nad kom obupal al res mislis da se cudezi tut v resnic dogajajo. Tule je jasno, da od tiste resne tip nje ne spostuje, niti se ne teudi za njuno tako imenovano partnerstvo. Daj vedi, da ce se samo en od konjev v vpregi matra, mu slej ko prej zmanjka moci. Upam da ti je ta prispodoba pa blizu.
Margot nisem mislila glede samoumevnosti cunje, temvec o tistem gledanju na druge in da drugi nate. Bi rekla da gre pri serious zadeva le v eno smer, pa bi bilo priporocljivo da bi mal gledala nase. No vsaj jaz bi.

ma dej, ženska vas vozi scat s tem, ko vse piše nekaj na približno in okoli vogala. Vi pa na podlagi tega takoj v črno bela sklepanja o njeni brezmadežnosti in njegovem egoizmu ter brezčutnosti. Morda je podobno vozila njega scat cel lajf odkar sta skupaj, dokler se dedcu ni malo utrgalo. Kje piše, da pa se morda on ni trudil in na koncu ugotovil, da nima smisla, ker se zadeva ne premakne niti za milimeter? In to je zdaj njegov odziv.

Boom itak je vse fairplay. Kar dajes to dobis. Saj koneckoncev ni vazno kdo je kriv da sta tam kjer sta. Itak je za vsako posledico nek razlog in ponavadi odigrata obadva pomembno vlogo. Vazn je kaj bosta zdaj nardila..no zarad mene lohk tut ticita na tej tocki se x let.sam skoda da nista oba zadovoljna na tej poziciji. Bi bilo potem lazje vztrajat

Naj razjasnim nekaj dilem. Ni moj smisel in nikoli ni bil imeti otroke in z njimi manipulirati v odnosu.
Niti nisem dolgočasna siva miš, zavaljena in neurejena.
Nisem lena, neaktivna, za štedilnikom čepeča gospodinja. Vse to nisem.
Sem pa trenutno na razpotju. Potrebujem nekaj časa, da sprejmem odločitev kako naprej. Brco v rit sem že dobila od vas, nekaj podpore in razumevanja tudi – hvala. Tako dolgega odnosa z nekom ne prekineš čez noč, še posebej, če so v igri tudi otroci, kar verjetno razumeta On_ in svezelocen.
Bi bilo pa zanimivo vedeti, ali so vsi, ki toliko vedo o odnosih, tudi v realnem življenju tako vsevedni, zadovoljni in samozavestni.

nekateri moški (in ženske) si pač domišljajo, da nasprotni spol umira od želje po njih, če si poleg uradnega partnerja omislijo še 2 ali 3, v katere se praznijo. če si ga ženska drzne poslat k vragu, pa menda “čustveno izsiljuje” :))))))
sicer si je pa baba tumpasta sama kriva, ker oslu staremu pusti, da se iz nje norca dela in ga čaka v nedogled, namesto, da bi ji že enkrat kapnilo na tiste skisane možgane (to je zagotovo posledica spolne vzdržnosti, če ocenimo glede na matjažka, spiderja, matkiča…), da je tip kreten, da nima do nje niti minimalnega spoštovanja, da bi vsaj malo poskušal skrivat in jo ima doma samo še za služkinjo.[/quote]

Mogoče pa njena filozofija temelji na nekih drugih stališčih, ima nekaj več moralnih vrednot in sedaj čaka, da bo partner sprevidel lastno zmoto?
Ampak od amoralnežev tega ne moreš pričakovat…. lekcija, ki se je bo še naučila, žal na zelo trd način.[/quote]

Damn right!
Podpis!

Je Boom kr vredu napisal. Zdaj vsi tu izhajamo iz predpostavke, da je vse tako, kot je ona napisala. Mogoče je njegova resnica čist drugačna. Poglejte si film Rašomon.

Očitno je le nisi tako dobro poznal, če so te njena kasnejša dejanja šokirala.

Ne vem… ljudje se pač spreminjanjo. Mogoče se je pa samo tako zelo spremenila. 😉
Problemi, ki so vodili v ločitev niso prišli na plano celih 18 let… Potem pa sta prišli 2 res problematični leti, kjer sem se samo spraševal kaj za vraga delam narobe.

Bil si copatast in uslužen in njej je ob tebi sve dol padlo, ker se ji je zdelo, da ji več nisi noben izziv, niti zanimiv, bodi srečen, da je imela tolk integritete, da si odkril jasne sindrome varanja, če bi bila še malo bolj pokvarjena, bi ti še sedaj živel v veri, da imaš super zakon.

Babja kurbarija ni nič novega, takih zgodb je na tone.

Zvezo tvorita 2. Torej vsak naj potem temu primeren delež odgovornosti tudi prevzame, ki je ponavadi 50%, tako se potem ne rabi počutiti v vlogi žrtve in vso krivdo prelagati na partnerja, svoj doprinos k razpadu vzeze pa kratko malo ignorira. Če te ženska vara, ni potem ona avtomatsko ‘kurba’, saj verjetno glede na enostavno dostopnost seksa, ženska ne zbeži iz zveze zgolj na podlagi željnosti penisa, redkeje, ampak so ponavadi v igri tudi čustva, ki dajejo določen ogenj in strast zvezi v nasprotju z domačo mrtvo zvezo, kjer se Sveželočenemu še naprej zdi, da vodi perfektno zvezo…

Ne vem… ljudje se pač spreminjanjo. Mogoče se je pa samo tako zelo spremenila. 😉
Problemi, ki so vodili v ločitev niso prišli na plano celih 18 let… Potem pa sta prišli 2 res problematični leti, kjer sem se samo spraševal kaj za vraga delam narobe.[/quote]
Ljudje se skoraj nič ne spreminjamo. Spreminjajo se le okoliščine v katerih živimo ali se znajdemo.

Če ima nekdo družino, otroke in že toliko let živi z nekom, kjer je vsaj na začetku bilo lušno… pa ne moreš sedaj čez noč vse zavreč, ali pač? Tu so še otroci s katerimi sta v razmerju, ne moreš njih kar zanemarit.
Če ni nobenega efekta s tvojim trudom lahko to pomeni tudi to, da se trudiš na neprimeren način. Kot bi s košaro hodil po vodo, da bi konja napojil… lahko se trudiš a efekta ni. Samo vedro rabiš, da konj ne bo žejen 😉
Če nekdo ve, da razmerje ne gre v pravo smer je prvo na njemu, da nekaj spremeni. Zgolj obtoževanje ne bo obrodilo sadov. Mislim, da je treba najprej pri sebi poiskat kaj lahko narediš drugače. Mogoče je to najtežji del?

Lažje je bit za druge pameten 😉
Verjetno se vsak trudi po svojih močeh, koliko je uspeha je pa druga zgodba….

Če ima nekdo družino, otroke in že toliko let živi z nekom, kjer je vsaj na začetku bilo lušno… pa ne moreš sedaj čez noč vse zavreč, ali pač? Tu so še otroci s katerimi sta v razmerju, ne moreš njih kar zanemarit.
Če ni nobenega efekta s tvojim trudom lahko to pomeni tudi to, da se trudiš na neprimeren način. Kot bi s košaro hodil po vodo, da bi konja napojil… lahko se trudiš a efekta ni. Samo vedro rabiš, da konj ne bo žejen 😉
Če nekdo ve, da razmerje ne gre v pravo smer je prvo na njemu, da nekaj spremeni. Zgolj obtoževanje ne bo obrodilo sadov. Mislim, da je treba najprej pri sebi poiskat kaj lahko narediš drugače. Mogoče je to najtežji del?[/quote]

Včasih rabiš od partnerja kak namig, kako informacijo, če je partnerju seveda kaj do tebe. Jaz žal tega nisem doživel, le mrzel tuš ob razkritju…

Ne vem… ljudje se pač spreminjanjo. Mogoče se je pa samo tako zelo spremenila. 😉
Problemi, ki so vodili v ločitev niso prišli na plano celih 18 let… Potem pa sta prišli 2 res problematični leti, kjer sem se samo spraševal kaj za vraga delam narobe.[/quote]
Ljudje se skoraj nič ne spreminjamo. Spreminjajo se le okoliščine v katerih živimo ali se znajdemo.[/quote]

Ljudje se spreminjajo, definitvno. Okoliščine pa tudi in neredko te povzročijo spremembe.
Kot sem napisal – Jaz sem se znal obrzati in se usmeriti v kak hobi in podobno. In vedno sem te reči planiral tako, da je bilo za vsakega družinskega člana nekaj.

Če ima nekdo družino, otroke in že toliko let živi z nekom, kjer je vsaj na začetku bilo lušno… pa ne moreš sedaj čez noč vse zavreč, ali pač? Tu so še otroci s katerimi sta v razmerju, ne moreš njih kar zanemarit.
Če ni nobenega efekta s tvojim trudom lahko to pomeni tudi to, da se trudiš na neprimeren način. Kot bi s košaro hodil po vodo, da bi konja napojil… lahko se trudiš a efekta ni. Samo vedro rabiš, da konj ne bo žejen 😉
Če nekdo ve, da razmerje ne gre v pravo smer je prvo na njemu, da nekaj spremeni. Zgolj obtoževanje ne bo obrodilo sadov. Mislim, da je treba najprej pri sebi poiskat kaj lahko narediš drugače. Mogoče je to najtežji del?[/quote]

Saj sem vedla, štrik in privezat ga doma, pa vsake tolko mu mal vode dat…
Očitno eni res živite v sanjskem svetu. Si bom pa zapomnila, da ko bo kera žena pojamrala, da si je dec omislil ljubico, da naj se hitro spremeni, oziroma trudi naj se še bolj kot se je doslej ali pa najbolj preprosto obrne stran in miži, saj čez čas bo pa ja zaradi otrok prišel k pameti oz.nazaj. ne vem, kaj to pijete, al vas jaz res narobe zastopim?
Eni pa res ves požrete, kar bi vam nekdo naredil, v imenu dolgoletnega partnerstva in tistih parih otrok, ki dobijo res krasno popotnico za lajf.

Če ima nekdo družino, otroke in že toliko let živi z nekom, kjer je vsaj na začetku bilo lušno… pa ne moreš sedaj čez noč vse zavreč, ali pač? Tu so še otroci s katerimi sta v razmerju, ne moreš njih kar zanemarit.
Če ni nobenega efekta s tvojim trudom lahko to pomeni tudi to, da se trudiš na neprimeren način. Kot bi s košaro hodil po vodo, da bi konja napojil… lahko se trudiš a efekta ni. Samo vedro rabiš, da konj ne bo žejen 😉
Če nekdo ve, da razmerje ne gre v pravo smer je prvo na njemu, da nekaj spremeni. Zgolj obtoževanje ne bo obrodilo sadov. Mislim, da je treba najprej pri sebi poiskat kaj lahko narediš drugače. Mogoče je to najtežji del?[/quote]

Saj sem vedla, štrik in privezat ga doma, pa vsake tolko mu mal vode dat…
Očitno eni res živite v sanjskem svetu. Si bom pa zapomnila, da ko bo kera žena pojamrala, da si je dec omislil ljubico, da naj se hitro spremeni, oziroma trudi naj se še bolj kot se je doslej ali pa najbolj preprosto obrne stran in miži, saj čez čas bo pa ja zaradi otrok prišel k pameti oz.nazaj. ne vem, kaj to pijete, al vas jaz res narobe zastopim?
Eni pa res ves požrete, kar bi vam nekdo naredil, v imenu dolgoletnega partnerstva in tistih parih otrok, ki dobijo res krasno popotnico za lajf.[/quote]

Ne razumeš. Tukaj zagovarjajo idejo, da je itak žena kriva, da si je mož našel ljubico, ker da ni bila
dovolj kreativna, seksi, lepa, navdušena za seks, nevemkajše v odnosu.
Pri čemer pozabijo, da sami moški odkrito povedo, da si želijo spremembo, adrenalin, lov, nekaj novega,
tudi če je doma vse idealno. Postane pač dolgčas. Vedno eno in isto.
Najlepše ženske na svetu so bile prevarane.
Najboljše ljubice pod soncem niso bile dovolj.
Ko vsi izgovori in obtoževanja žene niso več dovolj, pribijejo še tisto famozno zadnjo besedo:
“moški pač nismo monogamna bitja”.
Ja, ampak to bi lahko povedali prej, ne pa obljubljali v prazno.

Sej pa babe pravite, d amora tip biti lovec. Noben lovec ni zadovoljen z eno trofejo. če bi rade zvestega, morate kakšnega čakalca najt. Ne pa od tipa, ki mu je celo mladost lovljenje bab šport, potem pričakovati zvestobe..

Tle je seveda keč, da se ene srnice ne dajo drugače ujeti, kot da jim lovec obljubi otroke, hišo in
večno zvestobo. In glej ga zlomka, ker so tako nedosegljive, so najslajše – in ker cilj opravičuje
sredstva, lovec seveda vse to obljubi. In potem so spet srnice krive, češ kaj so pa verjele lovcu.
(če mu ne bi verjele, bi bla pa itak spet štala , ker lovec ne bi mogel do cilja)
In v čem je moralna dilema? V tem, da iz takih obljub in zezanja nastanejo čist taprava nova živa
bitja, za katere bi moral nek približno civiliziran moški poskrbeti že iz etičnih in moralnih načel, že zato,
ker ga ta bitja potrebujejo.
Ampak je lov pač vedno bolj važen.
In lastna rit.

Zvezo tvorita 2. Torej vsak naj potem temu primeren delež odgovornosti tudi prevzame, ki je ponavadi 50%, tako se potem ne rabi počutiti v vlogi žrtve in vso krivdo prelagati na partnerja, svoj doprinos k razpadu vzeze pa kratko malo ignorira. Če te ženska vara, ni potem ona avtomatsko ‘kurba’, saj verjetno glede na enostavno dostopnost seksa, ženska ne zbeži iz zveze zgolj na podlagi željnosti penisa, redkeje, ampak so ponavadi v igri tudi čustva, ki dajejo določen ogenj in strast zvezi v nasprotju z domačo mrtvo zvezo, kjer se Sveželočenemu še naprej zdi, da vodi perfektno zvezo…[/quote]

@Spider & @Slavko Matjažko Freud

Ja, res je… teoretično. Praktično pa je problem v komunikaciji in dojemanju sebe (varajočega) in dojemanu družine.
Odrasla, opravilno sposobna oseba, se zaveda svojih dejanj in morebitnih posledic. Če so jo moja dejanja pripeljala do tega, da se je v zvezi počutila ujeto ali slabo, je njena odgovornost, da mi to pove in skupaj najdeva rešitev. Če rešitve ni, si vzameva čas in urediva premoženjska vprašanja, statuse in pripraviva vse za ločitev in jo opraviva na čim manj boleč način.
Ke je Sveželočeni že od mladosti do ljudi okoli sebe postopa na čim bolj fer način in ni bil egoist, se tudi ob trenjih v vezi (ta pač pridejo, če hočeš ali pa ne) ni odločal za prevaro ampak za konstruktiven pogovor, ki je na koncu pripeljal do rešitve problema in stanje zadovoljitve – “za vsakega nekaj”.
Za varanje in samo izvedbo varanja je potrebno vključiti možgane in se v varanje zavestno spustiti. To zahteva tudi določeno zavedanje, da počneš nekaj kar ni prav, nekaj grdega, zato to ravnanje tudi skrivaš in tajiš. Skratka, za tem je zavestna odločitev, ki jo varajoči sprejme in ponotranji. (No… razen v primer, če gre npr. za obsedenost s hudičem ali kako duševno bolezen, amapak moj primer tega ni vseboval. ) Moja bivša gospa je to vsekakor speljala, jo je pa “zaljubljenjska neprevidnost” razkrila. Tudi njeno ravnanje ob razkritju je bilo zelo povedno. Vsekakor je želela obdržati mene kot moža, a hkrati tudi svojega prešuštnika s čimer pa se sam nisem mogel strinjati. Strinjal pa sem se s tem, da se ločiva in na fer način razdeliva skupno premoženje in za tem sem tudi stal in to tudi speljal.
O k.u.r.bah tukaj sploh ne želim govoriti, ker jo kot osebo še vedno do neke mere spoštujem, je pa pri meni zapravila popolnoma vso kredibilnost.
Sama zveza pa do momenta, ko se je gospa odločila za varanje tudi od daleč ni izgledal problematična. Bila je prisotna strast in ljubezen, tažava je bila le, da sem to čutil do nje očitno le jaz, ona pa ni zmogla toliko poštenja, da bi mi v obraz povedala, da se me je naveličala niti mi tega ni dala vedeti. Njeno obnašanje se je spremenilo takrat, ko je spoznala svojega prešuštnika, moje se ni.
Gospa je “iz zveze zbežala” zaradi dolgočasja, ki ga je prineslo lagodno življenje ob fer partnerju in dveh odraščajočih otrokih in ker tega “viška časa” ni znala pravlino opredmetiti in ga izkoristiti.