Odlomek članka na portalu RTV, ki razkriva, kako slabo se živi v Sloveniji
Že pred več kot desetimi leti je bila Slovenija po kvadraturi, namenjeni trgovinam s 370 kvadratnimi metri nakupovalnih središč na 1000 prebivalcev, na četrtem mestu med evropskimi državami. A čeprav smo v zadnjih desetletjih veliko kmetijskih zemljišč pozidali z nakupovalnimi središči in poslovnimi conami, se moramo po Malekovih besedah zazreti tudi vase in v “slovenski način življenja”, ki je eden glavnih krivcev za izgubo kmetijskih zemljišč.
“Dve tretjini ljudi v Sloveniji živi v enodružinskih hišah in smo drugi v Evropi po deležu prebivalcev, ki živijo v enostanovanjskih hišah. Pred nami so le še Hrvati. V Avstriji je delež ljudi, ki živijo v stanovanjih, 50-odstoten. Že to nam pokaže, da porabimo več prostora za naše življenje. In ker živimo v enodružinskih hišah na robu naselij, potrebujemo tudi več avtomobilov,” čemur prav tako pritrjuje statistika. Po številu osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev smo nad povprečjem EU-ja (podatki za leto 2022), po količini opravljenih voženj z avtomobilom smo tretji v EU-ju, na delo se najpogosteje vozimo z avtom, opozarja Malek. Vse to pomeni, da potrebujemo parkirišča, avtoceste in ostalo prometno infrastrukturo, ki je v zadnjih letih prav tako zahtevala veliko kmetijskih zemljišč.
Ni pomoči, 11.04.2025 ob 20:27
Že pred več kot desetimi leti je bila Slovenija po kvadraturi, namenjeni trgovinam s 370 kvadratnimi metri nakupovalnih središč na 1000 prebivalcev, na četrtem mestu med evropskimi državami. A čeprav smo v zadnjih desetletjih veliko kmetijskih zemljišč pozidali z nakupovalnimi središči in poslovnimi conami, se moramo po Malekovih besedah zazreti tudi vase in v “slovenski način življenja”, ki je eden glavnih krivcev za izgubo kmetijskih zemljišč.
“Dve tretjini ljudi v Sloveniji živi v enodružinskih hišah in smo drugi v Evropi po deležu prebivalcev, ki živijo v enostanovanjskih hišah. Pred nami so le še Hrvati. V Avstriji je delež ljudi, ki živijo v stanovanjih, 50-odstoten. Že to nam pokaže, da porabimo več prostora za naše življenje. In ker živimo v enodružinskih hišah na robu naselij, potrebujemo tudi več avtomobilov,” čemur prav tako pritrjuje statistika. Po številu osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev smo nad povprečjem EU-ja (podatki za leto 2022), po količini opravljenih voženj z avtomobilom smo tretji v EU-ju, na delo se najpogosteje vozimo z avtom, opozarja Malek. Vse to pomeni, da potrebujemo parkirišča, avtoceste in ostalo prometno infrastrukturo, ki je v zadnjih letih prav tako zahtevala veliko kmetijskih zemljišč.
Sej pa mnozica cefurjev zivi v stanovanjih, 3,4 m2 na osebo. Avto na druzino je en, ki ne ustreza EU standardom.
Vse je tako, kot mora bit, po zakonih.
In kaj hočeš povedati? Da so trgovski centri krivi za to, da naši kmetavzi ne pridelujejo hrane?
In kaj je narobe s tem, da ima večina prebivalstva lastno nepremičnino in se vozi z avtom (ker država nima urejene infrastrukture vlakov in medkrajevnih linij avtobusov)?
Kaj ti sploh hočeš povedati s temi nalepljenimi črevi? Daj razloži.
kaj tocno vas moti?ko bo kmet vozil gnoj vas bo motil smrad, vas bo motila zemlja na cesti, vas bo motili ker ima prevelik trsktor, potem vas bodo motile subvencije, drzavo bo motil njegov dohodek…..cez 5 min vas bo motili pa da ni kmetijskih zemljisc….pac kreteni v krerenski drzavi s jretenskimi uradniki in zakoni….to je vse….
momčilo, 11.04.2025 ob 21:05
pri nas so ljudje pozidali vsako ampak res čisto vsako njivo in travnik. Hiša do hiše in nikjer njiv na katerih so nekoč sejali pšenico in koruzo. Ljudje rajši kupujejo industrijsko pridelano hrano kot da bi doma kaj posadili na vrt.
Ja, ker tisti kurčevi vrt ti bo res pomagal. Boš zaradi malo solate, par kil fižola in paradižnika poleti nehal v štacuno hodit.
