O kakšnih olajševalnih okoliščinah govoriš? Zakaj se tako vede? On se vede kot normalen partner, z njim ni popolnoma nič narobe. Nima ona kaj biti milostno prizanesljiva do njega in kazati razumevanje – ker je namreč ona srž problema, ne on.

1000{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} PODPIŠEM!

Ne biti tako tečna in posesivna. Saj nisi edina nosečnica na tem svetu. Pomisli na vse tiste nosečnice, ki morajo cele dneve garati in jih nihče ne crta in razvaja. Nosečnost je posebno stanje, ampak ni bolezen. Pojdi na sprehod, preberi kakšno knjigo, nauči se plesti ali kakšno drugo ročno delo. S takim vedenjem boš začela partnerja odvračati od sebe. Saj smo vendar ljudje svobodna bitja.
Sicer pa – želim ti zdravo nosečnost in srečen porod!

Avtorica nekaj se zavedaj – delaj na sebi in ne pusti, da ti egoizem pokvari vezo! Uživaj sama in pusti moža pri miru. V prvi nosečnosti sem sama uživala kar se je dalo. Sem si privoščila od masaže do nakupov – vse sama. Uživala sem v miru, v razvajanju… zvečer sem bila polna energije.. mož me je bil vesel, ker skoraj ni vedel da je kaj drugače.
Problem ni samo nosečnost. Pri meni je pravi problem nastopil šele po porodu (zaradi težav s porodom, hormoni,…). Ni bilo več časa za tiste odklope, ki sem jih imela prej, kup zdravstvenih težav, ki so se odražale tudi na psihi…Takrat pa je bilo veliko na partnerju, da je stisnil zobe. Brez da bi mu težila je veliko breme padlo nanj in takrat se je izkazal. Ne vem kaj bi bilo, če bi ga že celo nosečnost žrla in mu težila.

O bože dragi, nekatere res postanete v nosečnosti prave zmajevke. Dobri so vaši možje res. Razumem hormone, sem bila noseča, ampak za vsako stvar in tecnobo opravicevat s tem je pa malo bosa. Če se zavedaš da greš predaleč potem se umiri. Vse se da zavestno naredit. Ali pa nadaljuj tako pa te bomo kmalz brali pod rubriko ločitev.

Nabavi si psa.

Sicer pa kaj pričakuješ od njega? Saj ni on noseč. Ti uživaj v nosečnosti, on pa bo potem v starševstvu. Ne vem zakaj bi moral še on trpeti, če si ti tista, ki imaš probleme v glavi.

Se mi prav smili. Ko bosta imela otroka, si bo še bolj bogi, ker boš verjetno pričakovala, da bo 24 ur na dan, 7 dniv tednu s tabo in otrokom in ne bo smel ne mrdnit, ne prdnit, brez da ga ne boš gnjavila…pa verjentno bo še moral rihtat otroka, vsa gospodinjska opravila, pa še v službo hodit, ker si boš ti boga od poroda in psihičnih ter fizičnih bolečin, ki jih boš utrpela med rojevanjem njegovega otroka (le glej, da mu boš to prvo vrgla v obraz).

Pretekle rane v odnosu je treba nekako pozdraviti.
Eden od načinov je tale. Če si spoznala, da si v preteklosti ravnala napačno, mu povej, da si o tem razmišljala, reci, da nisi ravnala prav in se mu zato iskreno opraviči. Vendar opraviči iz srca in ne tako kot da za to pričakuješ neko nagrado, neko pozornost. Opravičiti se iz srca pomeni, da podoživiš, kako se je on počutil ob tvojih zahtevah in nezadovoljstvu ter se zaradi tega opravičiš, ker si sposobna občutiti njegovo takratno nelagodje ali frustracijo. Ne pričakuj izboljšanja takoj, bodi potrpežljiva in daj času čas.

O kakšnih olajševalnih okoliščinah govoriš? Zakaj se tako vede? On se vede kot normalen partner, z njim ni popolnoma nič narobe. Nima ona kaj biti milostno prizanesljiva do njega in kazati razumevanje – ker je namreč ona srž problema, ne on.[/quote]

Nikar se ne obremenjuj. Moj odgovor je namenjen avtorici in ji sporoča kako izboljšati odnos s parterjem s pomočjo empatije in vpogleda čustev njenega partnerja. Takšnih obremenjevanj ne potrebujemo v življenju zato predlagam da se tudi ti bolj pozitivno naravnaš. Srečno!