Ena spodaj piše, kako ji gre tast na jetra ker jo primerja z gospodinjo ipd. Ne vem, a sem jaz za luno, ali so nekateri drugi. Saj tudi če tast s tem zares malo zbada in je rahlo ciničen, a je to tako grozno? Pač punci se zdi gospodinjenje in kmetovanje manjvredno (tako verjetno misli tast) in jo malo zbode s tem ko jo primerja z gospodinjo. Saj če bi bila zares gospodinja ali pa bi rada to bila, ji to ne bi pomenilo nič. Saj smo vsi malo naviti na ta način, da radi zbodemo nekoga, ki se ima za več vrednega.

Ne razumem, kako lahko ljudje dopustijo, da jih take zadeve razjezijo. Mogoče pa bi lahko njegove zbadljivke gledala z druge plati. Kot da ji odpira oči, da ni nujno, da je gospodinjenje in kmetovanje nekaj manjvrednega in da je butasto o tem imeti tako negativističen pristop kot ga ima ona.

Zanimivo je tudi, da če bi ji isto rekla prijateljica ali celo mama, ne bi bilo nobenih težav (predvidevam), ker pa je rekel tast je pa groza in strah. kako si lahko ljudje tako komplicirajo lastno življenje, da iz takih malenkosti naredijo ne vem kaj?

A ste tudi ostali tako naperjeni proti vsemu, kar vam rečeta tast ali tašča? Ker če je odgovor JA, potem ni čudno, da imate kar naprej probleme z njimi. Z enimi je očitno treba delati vedno v rokavicah.

Moj tast ima tudi svoje finte (kateri jih pa nima) in tudi kdaj kaj v smehu reče, kar bi lahko kdo razumel kot zbadanje ali žalitev. Pa pač tako ne jemljemo, rečemo mu kakšno pikro nazaj in se vsi smejimo. Če pa zdaj pogledam, kako bi bilo, če bi vsi tako jemali kot tista spodaj. Ja, madona, saj bi bili kar naprej skregani.

Ma meni tudi ni bilo všeč, kar je včasih priletelo iz ust bivšega tasta. Je bil prav nesramen. Presodi kar sama: imeli so kmetijo in jaz sem z užitkom tam pomagala, kljub dvema majhnima otrokoma, službi in gospodinjstvu. V nasprotju z njegovo hčerko, ki je prišla vedno samo pobrati pridelke. In je bila fina in se je bala rokice umazati. Vendar, ko sem prišla in prijela v roke motiko in se lotila okopavanja, je tast posmehljivo rekel: joj, zdaj se bo pa kar zemlja tresla…

Mogoče se bo spet komu zdel to dober štos, meni se ni zdel.

🙂 imaš res prav, se mi zdi, da nekaetri ljudje samo čakajo, kdaj jim boš pokazal napačni prst in potem skačejo do lufta. Jaz se z mojo taščo ali tastom nisem še nikoli skregala, če me kakšna stvar moti, si pač rečem, da sta starejša človeka, da sta dala že veliko skozi in pozabim. Ma niti se mi ne da prepirati… Je pa tako, kot si rekla ti, vsi imamo svoje finte! A ni bolj luštno fino se razumeti kot pa kuhati zamere?

hehe, oprosti, meni je pa dober štos in res, spet ne štekam, kaj je tako nesramnega rekel.

Se strinjam z obema. Sam morata pa tudi tast in tasta razumet tvoje fore če moraš ti njune. Lepše se je smejati kot kregati. Sam morajo obe strani razumeti. Ne da se tast dela norca iz tebe ti pa njemu ne smeš nič rečt. Ker je lahko takoj surla do neba. Ne rečem da so vsi tasti in tašče take.

Glej, ti si v ta njegov stavek vpletla svoje negativne občutke do svakinje, ki ti je šla na živce, ker se ni pritaknila nobenega dela, medtem ko si ti voljno in rada pomagala. On pa je verjetno imel v mislih samo to, kako si ti vneto in delaželjno vzela tisto motiko v roke in je pač bleknil, da se bo zdaj kar zemlja tresla. Njemu najbrž to ni pomenilo nič drugega kot samo omembo, kako zelo vneto si se lotila dela, tebi pa je pomenilo veliko več. Še vse, kar si sama dodala zraven. Zato tvoja užaljenost. Tast bi pa verjetno samo debelo gledal, če bi mu rekla da si zaradi tega užaljena.

Saj če mu do sedaj ni nič nikoli odgovorila, ampak se je samo mulala kot majhen otrok, kako naj sploh ve, da bo držal surlo, če mu na njegov način kakšno zbadljivko vrne? Pa ne mislim sedaj, da mu reče, da ga nihče od njegovih bližnjih ne mara in da bi bilo najbolje, če bi bil kar sam. Ker to nikakor ni enakovredno njegovim (za moje pojme) lahkim zbadljivkam. Enakovredno bi bilo, če bi mu recimo rekla na tisto gospodinjo, da ni problema, da pa od njega tudi pričakuje kakšno pomoč in upa, da si bo vzel čas za kakšno okopavanje krompirja namesto gledanja TV. Če bi zaradi tega kuhal mulo, pa naj jo,heheh.

Saj sem vedela. Zato sem pa tudi napisala ravno ta primer, ker sem točno vedela, da se bi komu lahko zdelo smešno. Ker prej tudi tiste marsikdo ni razumel, kako da jo lahko tastove besede bolijo, češ, saj pa ja ni rekel nič takega.

Zakaj pa recimo tale moj ne bi raje rekel: oooo, fino, da si prišla pomagat.

No, kako bi pa to zvenelo? malo drugače, a ne?

Sicer pa, jaz se nisem nikoli kregala s tastom in taščo, pravzaprav sem vedno mislila, da se kar v redu razumemo, dokler se nisva z njunim sinom ločila. Potem sem dojela, kako in kaj…

rribica, brezzveje je pametovat, kdaj ima nekdo “pravico” biti užaljen in kdaj ne, ker se na foruma ne da zapisati najpomembnejšega, to je tona izrečenega.

En in isti stavek ima lahko čisto drugačen pomen glede na ton, v katerem je povedan. Če jez nekomu rečem “mater tvoja punca dobro zgleda” je lahko to zelo odkritosrčna pohvala ali pa zelo direktno zajebavanje.

To se popolnoma strinjam s tabo. Moraš mu vrniti na nivoju njegove zbadljivke. Čeprav se dobi kakšen tak ki tudi tega ne bi razumel. Vsaj tako si jaz mislim. Tudi jaz se rada pohecam v službi ali s prijatelji ampak moram sprejeti hec tudi nazaj. Niso pa samo tasti in tašče tiste ki ne razumejo kontra heca.

Ma veš, vsi pač nismo taki, da bi v pravem trenutku našli pravi odgovor, ki bi zaprl zbadljivcu usta.

Meni ponavadi pride enkrat po treh urah, prej ne:)

In ne more biti zdaj to opravičilo za to, da jo on kar naprej zbada, ker ga pač ona ne zna zabiti nazaj.

Ma glej, saj če je vedno našel kakšno cinično pripombo in ni res nikoli imel lepe besede zate, potem je jasno, da to ni prav. Takemu jaz ne bi hodila pomagat. Kregala se ne bi, vendar če bi za moj trud dobila vedno plačilo v smislu zbadljivk, pač ne bi delala, pa naj sam glebe po vrtu. Če pa nekdo občasnih zbadljivk ne prenaša, je pa po moje zelo preobčutljiv.

Ne vem zakaj si ti odprla nov post? Kaj si želela povedat s tem? Niti ti niti jaz in vsi navzoči v tej debati ne vemo, kako se tast v resnici obnaša do nje. Ni pomembno samo kaj rečeš, ampak tudi ton kako rečeš, ker jaz lahko rečem hvala z različnimi toni, pomen je pa tudi različen.
Ti in nekatere podobno misleče pa ste se kr odločile, da jo označite kot vzvišenko, ki se ima nekaj več in jo pljuvate v novem postu. kaj je v njenem postu zmanjkalo prostora ali kaj? Jojojojoj.

No, pomagala sem svojemu možu, ne njemu. Oziroma sem se trudila prispevati svoj delež, če že jemo zelenjavo z njive. Saj…imaš popolnoma prav, da je bilo brezveze in sem potem tudi nehala, saj sva itak šla narazen.

Saj ton je tukaj vštet.:) Recimo, da gre za zbadanje, ko je bilo govora o gospodinjenju, ker pač on ve, da njej gospodinjenje ne diši. Ampak kljub temu se mi zdi brez veze skočiti na vsako kao zbadljivko in o tem celo sanjati in pisati po forumih, če gre za človeka, s katerim ne živiš, nisi od njega odvisen na noben način, niti on od tebe ter se mu lahko vedno izogneš. Brez veze je zaradi teh stvari zgubljati energijo in se zaradi njih živcirati, čeprav je lahko res, da ima vsak “pravico” biti užaljen. Treba je pač delati na tem, da ti take stvari ne pridejo do živega ali pa se naučiti odgovarjati na istem nivoju, če se seveda NE ŽELIŠ zaradi tega sekirati. Če pa sekiranje potrebuješ, ja potem pa go for it…

Če nisi opazila, sprašujem druge stvari in mi je spodnji post samo izhodišče za razmišljanje. Moje vprašanje tebi je, ali se tudi ti užališ, če ti tast ali tašča kaj rečeta na zbadljiv način ali ti gre skozi eno uho noter in skozi drugo ven. Če se ti o tem ne da razmišljati ali odgovarjati, pač preskoči post. simpl.

1. nimaš pojma na kak način jo zbada, ocenjuješ na podlagi enega primera, ki si ga prebrala;
2. zbadanje pa je tako relativno, da ti ne morem odgovorit, če me moti ali me ne moti, odvisno od tega, na kakšen način me kdo zbada in glede česa;
3. mislim, da tu pa tam kakšna zbadljivka ne bi ravno povzročila tega, da bi ji prekipelo, pa četudi ji zbadanje kot tako ni všeč in človeku, da to vedet, potem bo normalen človek odnehal; ja morda je preobčutljiva, ampak ljudje smo različni in zato je treba to različnost spoštovat, ker to, da nekomu počneš nekaj kar mu ne paše, ti da jasno vedet, da mu ne paše, se meni ne zdi normalno; z drugimi besedami, jaz tebe zbadam glede nečesa, kar se meni ne zdi sploh pomembno, tebi pa je to zelo pomembno, me lepo opozoriš, mi daš jasno vedet, da ti ne paše, jaz pa kr nadaljujem in nadaljujem- a ti je še vedno pomebno kolikokrat na teden sem te zbadala?

Ja, ene vsaka stvar takoj pogreje in res morajo z njimi tasti in tašče delati v rokavicah. Poznam primerke. se mi zdi, da vse izhaja iz temeljnega nezaupanja samemu sebi in iz nevrotične želje po tem, da bi nas morali imeti vsi radi in delati tako, kot mi hočemo. Vsako našo lastnost, pa naj bo dobra ali slaba, bi morali sprejeti brez vsakršne, tudi najmanjše kritike in nas sprejemati kot suho zlato.

Moj tast in tašča imata tudi svoje finte, ki jih sprejemam kot oni sprejemajo moje. Nihče ni popoln, pa zaradi tega ni nujno, da je slab.

Vidiš jaz pa v tem primeru ne izhajam iz sebe, ker če bi, bi napisala enako kot ti. Dopuščam možnosti, da so pa vseeno ljudje, ki gredo čez meje, ker preprosto so. Ne živijo vsi enako kot jaz in ti in se mi zdi sklepanje na tej podlagi popolnoma neprimerno.

Jaz o nesramnih in zlobnih ljudeh tukaj ne debatiram. Če gre nekdo resnično čez meje dopustnega, z njim ne mislim imeti nobenih odnosov več. Pa naj bo to moja mati ali pa sosed. Samo rahlo zbadanje, ob jasnem dajanju na znanje, da ti je nekaj manjvredno, je daleč od preseganja meja dopustnega. Za nekatere pa je že preveč, verjetno. Ne govorim samo o spodnjem postu, predvsem govorim o tistih ljudeh, ki jih poznam.

Nekaj me zanima. Če bi bil isti stavek izrečen iz ust tvojega očeta, a bi si ga tako zelo vzela k srcu?

Tast od Motikice je zgleda (bil) kmečko šegave sorte. Takšna in še bolj slikovita ‘rekla’ so na podeželju povsod v navadi – malo zbadanja, da dolgočasno delo hitreje mineva, in duhovita kontra je zmeraj zaželena.
Kaj če bi Motikica takrat zinila nazaj – ja, ko jaz zamahnem, je potres 10. stopnje, pri vas pa sam muhe malo bolj hitro letajo … In SMEH pa dobrovoljen pogled, da se ve, da je vse skupaj hec. Jaz sem prišla iz primestnega bloka na kmete, zato vem, kaj vse se da, če se če ( in če se pravi ljudje skupaj najdejo) Pri kmečkih delih smo se zmeraj zafrkavali in drug drugega ‘v nič devali’ , zato pa tudi ogromno smejali. Se je pa res malo težko navadit …

Točno tako tudi jaz razmišljam. Gre za hece, če pa jih ne znaš prenašati, pa to ni stvar tistega, ki poka štose. Lahko mu sicer rečeš, da ti teh štosov ne prebavljaš in naj neha, samo potem te bodo imeli za zategnjeno in prefino. Jaz bi te tudi. Madona, saj niso vsi neki psihopati, ki se hočejo izživljati nad nekom kot je tista, ki je spodaj pisala post. Gre za zdrav kmečki humor, če ga pa ne moreš prenesti, pa si vsaj priznaj, da nekaj pri tebi ne štima.

Ja, psihično nasilje se da velikokrat zelo fajn zaviti v celofan “zdravega kmečkega humorja”.

Mislim pa, da zna velika večina ljudi, tudi nesamozavestnih, zelo dobro ločiti med prijateljskim zbadanjem, ki je samo ena forma ljubkovanja, in med prikritim podjebavanjem, kjer je cilj nekoga ponižati.

Tudi nasvet, da folk vrne zlonamerne zbadljivke, je eno figo vreden – vsi nimajo niti tako hitrih refleksov niti toliko samozavesti. To je isto, kot če bi 50-kilski babici svetovali, naj prebuta 150-kilskega dedca, če jo bo mahnil.

Ni vse, kar zgleda štos, tudi v resnici štos. In apriorno odklanjanje možnosti, da ne tako malo Slovencev humor zlorablja zato, da lahko trpinči ali ponižuje nekoga v svoji bližini in valjenje krivde za “nehomur” na žrtev zbadljivk, mi čisto dovolj jasno pove, kako strpni smo Slovenci do vsakega nasilja, kjer ravno ne teče kri.