odnosi z družino

Zanimajo me odnosi vaših partnerjev do svojih sester, nečakinj … S partnerjem sva že nekaj časa skupaj, vendar sem šele pred kratkim spoznala del njegove družine (to sem iz določenih razlogov sama želela). Zmotil me je njegov odnos do svoje sestre in njenih dveh hčera. Konkretno preveč objemanja, božanja za moj okus. Partner pravi, da so pač zelo povezani med seboj in da se to njim ne zdi nič nenavadnega oz. čudnega in da sem jaz tista, ki premalo izraža svoja čustva. Ko sem bila priča podobni situaciji, sem se počutila zelo neprijetno. Nikoli prej še nisem doživela oz. bila v podobni koži. S partnerjem se glede tega sicer pogovarjava (in je tudi povedal, da zadeve ne bodo nič drugačne, ker jaz tako čutim), mene pa vseeno gloda črv. Pretiravam ali ….?

Poznam ta občutek. Tudi mene blazno moti non stop objemanje in poljubljanje mojega moža hčere, ki jo ima iz prvaga zakon. Prav nelagodno mi je poleg njiju ker me takrat pravzaprav sploh ni.

Sama se takrat nisem počutila odrinjeno. Gre za to, da se mi vse skupaj ni zdelo najbolj “zdravo”. Nič nimam proti temu, da ima svoje “punce” rad (tudi sama sem zelo navezana na svojo družino), samo način, na katerega to izraža, me moti. V tistem momentu ju nisem videla kot dva sorodnika, ki sta pač zelo povezana, bolj kot … Ko zdaj tole pišem, se sama sebi zdim verjetno še bolj čudna, ker o tem sploh tako razmišljam. Pa vendar.

Tudi jaz se sebi včasih zdim pol čudna ampak si večkrat kot ne ne morem pomagati. Moti me to izkazovanje ljubezni na tak način do mene pa je hladen. Verjetno je pri tebi drugače. Meni pa trdi da je nečustven človek oz. da ne zna pokazati pa vidim da ne tam drugače in da zna to kar dobro.

Sta morda bili kdaj v kakšni situaciji, ko bi se moral pred temi svojimi dragimi potegniti za vaju?
Oz. stopiti na vajino stran?
Ker če se do vaju obnaša popolnoma drugače kot do njih, je možno (seveda samo ugibam), da bo ob kakšnem prepiru ali nerazumevanju postavil na njihovo stran in ne na vajino.
In če je to tako, potem bo problem isti kot pri moških,ki so tipični mamini sinčki. Pa čeprav gre tu za drug položaj.

Moj ima svojo sestro zelo rad, ni pa bilo nikoli nikakršnega objemanja – z njegove strani. Zadnje čase nimata več stikov (ona bi si jih menda želela), pa vem, da mu ni vseeno zanjo. Da pa bi se objemala itd. – to pa ne. Je bolj zaprt in to hrani zame. Je pa ona taka, ki se objemov in poljubčkov ne brani, pa ji je lepo povedal, da z njim to ne bo počela. Je pa res, da je njegova sestra precej mlajša, saj ima šele 16 let…

LP

Pri nas doma se pa vsi objemamo i lupčkamo in to nikogar ne moti in prov fajn nam je i tako smo navadili tudi svoje prijatelje in zdi se jim super, saj imamo vsi ljudje potrebo po objemu in poljubu(tudi če mislimo da je nimamo in to zanikamo) je to normalno.

Enako je s stiskanjem roke. Koliko od vas prisrčno stisne roko kolegu, znancu, bivšemu sošolcu, nekdanjemu sosedu ipd ko ga srečate na ulici??? Jaz to delam vedno in se mi zdi da je to nek znak spoštovanja.
Objemi in poljubčki pa so za ljudi ki jih imaš rad in so ti blizu.

Upam da bo tega čim več!!!!

Ma dej, pretiravate.
Love is in the air.

S tem nimam problemov in se mi ne zdi nič narobe. Verjamem, da smo ljudje različni in da nekateri manj, nekateri bolj potrebujemo nežnost, naklonjenost, dotike. Verjetno pa ne objameš svojega nečaka in ga ob tem božaš po hrbtu dolgo časa, pa še kakšen las mu odstraniš, pa v šali mogoče še njegovi punci, ki je ravno tako prisotna, rečeš, naj kar gre, da je to tvoj ljubček (kako na vse skupaj on gleda, ne vem, ker ga ne poznam dobro). Ne vem, mogoče imamo pa pri nas preveč “ostro” postavljene meje glede tovrstnega vedenja do svojega partnerja in ostalih najbližjih in bi morala bolj razmišljati o sebi, namesto, da “čudno” gledam svojega partnerja.

Pri nas pa je situacija drugačna: moj mož je iz ful zadrte familije: nikol ne pokažejo nobenih čustev (jeze, veselja, ljubezni), komaj sem ga malo preobrnila. Pokažejo samo faušijo. Jaz oa sem iz družine, kjer se imamo radi, si vse povemo in pokažemo. Se objamemo, če se dalj časa ne vidimo (imam eno samo sestro, ki živi kar nekaj kilometrov stran), se razveselimo drug drugega, moji nečakinji sta moji pravi prijateljici, njena partnerja in otroci pa prav tako moja družina, čeprav se ne vidimo pogosto. Radi se imamo, zato ne razumem zadrtega obnašanja v družinah, kjer si niti v oči ne pogledajo.

Objemov, poljubov in lepih pogledov ni nikoli preveč!!! Podarite jih svojim dragim!

Draga Manca.
Pusti otroku( koliko je star?), da ima se naprej oceta na razpolago, ce sta starsa locena. Ne zdi se mi posteno, da si sploh zraven, ko je oce s svojo hci. Verjetno se ne vidita veliko, njega razjeda obcutek krivde itd.

tatica mala si 😛

Tudi mene moti, ko vidim, da tašča poljubi na usta mojega moža in on ji to vrne. Tudi mene je poljubila na usta, pa mi je bilo zelo nerodno. Meni se ne zdi to nikakor normalno. Drugo je poljub po dolgem srečanju, pa še to na lice.

Lep pozdrav. Nika.

Madona ste čudni!

Meni je čisto normalno, vsako objemanje, rokovanje, lubčkanje. Vem pa, da (sem iz hrvaške istre doma) se tukaj ljudem to zdi čudno. V prejšnji službi, smo bili sami primorci in smo se vedno ko se nismo dolgo časa videvali, objemali in poljubili na lica. Celo big bossi iz ITalije ko so hodili k nam na obisk v podjetje so to počeli, čeprav somo sodelovali samo službeno…

Meni je to samo