Odpoved in nova sluzba

V sluzbi sem po dolgem razmišljanju dala odpoved saj pritiskov in mobinga nisem zdrzala. , Hodim pa že na razgovore in dobro kaže.

Bojim se, da bodo v novi službi zopet odnosi zanič kako naj se znebim tega občutka? Res bi rada delala,  v kar se da normalnem okolju in da sluzbe ne nosim domov. Kako se ste se drugi soočali s tem?

A.res ni nobenega nasveta? Komentarja?

Sprejmi dejstvo. da nikomur ni zagotovljeno, da bodo v novi službi odnosi dobri. Ampak če si enkrat zmogla zbrati moč, da daš odpoved in iščeš znova, boš pa to le ponovila, če bo nujno.

Vsako Resno službo boš nosila domov. 8 ur delaš lahko samo za tekočim trakom. Če si v dobrem kolektivu ti vsaj ni težko delat kot konju.

Na zalogo se ne obremenjuj. Če boš z veseljem delala  te bo normalen kolektiv tudi z veseljem sprejel. Ce misliš samo v službo hodit, da mine cajt, se pa pripravi na “mobing”.

Vedno delam z veseljem, nikoli se nisem hodila v službo da mine cajt…..in vedno delam kot konj

Tudi sama sem doživljala hud mobing s strani sodelavk, še eno leto po odpovedi sem sanjala določene prizore in se v strahu zbujala. Pred novo službo sem trepetala, na razgovoru postavila različna vprašanja glede odnosov, želela sem videti sodelavko, pisarno, skrbno sem spremljala na razgovoru vso energijo, res vse. Doma sem si vzela čas in temeljito cel razgovor poskušala začutiti. No in odnosi so res fajn v moji novi službi, kjer sem sedaj že 3 leta. Vem pa, da bom zaradi slabe izkušnje težje menjala službo, ker strah ostaja, da bi se mi spet kaj takega ponovilo. Odločila sem se tudi, da sem v prejšnji službi prepozno dala odpoved (9mesecev mobinga), če bi to storila prej, danes nebi imela takih posledic, zato če bom kdaj spet menjala službo, jo pustim takoj, ko bodo prvi znaki mobinga, to mi je dajalo občutek varnosti, ko sem bila na začetku sedanje in v prihodnje.

Pozdravljena,

doživela enako-mislim, da to kar doživljate sedaj, so posledice travme. Kdor ne doživi (oz. raziskuje) mobinga ne ve, ne razume. Jaz sem bila v takem odnosu leto in pol, s sodelavcem psihologom (ja vem, veliko x izberejo pomagajoče poklice). Nikakor nisem razumela kaj se mi dogaja (poskusila reševati zadeve, krivila sebe, hodila na psihoterapijo, da sem preživela…), nato sem dala odpoved in šla v drug ZD drug kraj-raje se vozim 110 km. Sodelavcem, ki so prišli za mano se je godilo isto. Ugotovila sem, da ima ta bivši sodelavec narcisistično motnjo. Ko sem raziskovala o tej osebnostni motnji, so se mi stvari začele pokladati in mi je bilo (razumsko lažje), travma pa ostaja. Vse kot je opisala NE DA SE, se mi je dogajalo isto- še vedno se mi. To je posledica travme-nikoli več nisi isti kot prej. Vedno ostane strah, nikoli v odnosih ne deluješ kot ti (kot bi deloval prej), vse analiziraš, spremljaš, vse obdeluješ skozi prizmo nove  strategije (to zna biti v zdravih kolektivih tudi moteče). Poskusi, pomiri se; ti si OK, oni novi so OK. V kolikor tudi v novem kolektivu ne bo OK (najbrž boš v podobnem odnosu odigrala isto vlogo kot prej), POJDI, ZBEŽI IN NE OZIRAJ SE NAZAJ! Seveda pa predlagam, da če se ti to dogaja stalno (več kolektivov) raziščeš, če mogoče ne gre za  mobing, ampak je vir težav nekje drugje. Ker ljudje pod mobing stlačijo marsikaj. Tisti, ki pa to doživi in njegovi bližnji pa vemo, da je to grozljiva izkušnja s teškimi posledicami.

Srečno

Jaz bi pa vas, ki komentirate, vprašala, kakšen mobing je bil. Konkretno. Sama sem preživela veliko stvari, ampak v svoji glavi je potrebno urediti zadeve. Sem bila spodaj, privat in službeno, ampak sem se vedno pobrala. Kaj se bojite nove službe? Od nečesa je treba živet, če te ne preživljajo drugi

Mobing je resna stvar in če se res dogaja, ga je potrebno prijavit. Pisno ali po mailu kadrovski in vodji. Če ne reagirajo, pa dalje, zadeva je nevarna za psihično zdravje in tudi kazniva, če se ne ukrepa.