Odprta kuhna – Ljubljana
A hodite kaj na Odprto kuhno? Jaz sem se že 3x spravila in vedno ko pridem tja mi je vse takooo drago :/ in vsakič si rečem, danes bom pa res nekaj poizkusila… Potem pa me cene vržejo na rit… Za tisto malo porcijo za 6e si raje privoščim malo pico v trti (in dam kak evro več) in sem sita do konca, pa še vem da bo dobra
Na štantu z arabsko hrano dobiš za 6 evrov konkretno porcijo. Zame preveč. Falafel. Tudi burrita sem pol pustila, ker je ogromen za 6 evrov. Veganski burger, kolikor vem, ima samo en ponudnik. Navdušeni smo bili nad neko piščančjo zadevo v tortilji, pa se zdaj ne spomnim, katera kuhinja je bila že to. Za 5 evrov porcija, da si konkretno sit.
Če je to drago … So pa drage sladice. Izpod 5 evrov je jaz nisem našla, pa je trikrat za v usta dat.
Skratka, meni cene niso nil takega, da bi okol padel od hudega. Ni to McDonalds in proizvedeno v tovarni.
Na odprti kuhni kaj spijemo in pojemo kako malenkost, nikoli ne gremo prav z namenom jest.
Osebno mislim, da so cene za to, kar dobiš, veliko previsoke – sam čakaš pri štandu, sam sebe postrežeš, poješ pa na stopnicah ali na umazanih gasilskih klopeh, plastični krožniki, kozarci in pribor, pa še sam za sabo pospraviš.
Ubistvu imaš dva tipa burgerjev: “črn” – polpet je iz divjega lososa in “bel”- polpet je iz rdečega fižola. Nekako tako.. Jaz sem vzela belega, dodano je še rdeče zelje in mislim da rukola, pa 2 vrsti omake. Kruh je pa zelo dober. Vse skupaj Je bilo čisto ok, najedla sem se, naročila pa ga ne bi še enkrat, ker sem očitno prevelika mesojedka 
Groucho Marxov štos obrazloži vse. Dve upokojenki se v domu za seniorje pritožujeta.
Prva: “Tako zanič hrano nam dajejo!”
Druga: “Ja, in še tako majhne porcije!”
Moje izkušnje so ravno obratne. Porcije z Odprte kuhne so ravno pravšnje in seveda premosorazmerno cenejše od polnih, ki jih gostinci sicer ponujajo v svojih lokalih.
Tajskih nudlov niti ne uspemo pojesti, japonskih je manj in gredo v slast do konca. Tudi teriyaki burgerji samo izginejo.. Razen pri malemu, ki vedno kos pusti.. Za psa. Ostali trije otroci samo široko odprtih oči žvečijo.. Z mislimi so morda pri sadnem soku.. Ali Vigojevem sladoledu korak stran od Pogačarjevega trga.
Argentinske stvari tudi zaplešejo en sočen tango po borbončicah..
Afriške, arabske.. Indijske.. Kulinarične mešanice pa nam vedno zavrtijo sive celice, da se spustijo iz frontalnih režnjev in se gredo sliniti malce v grlo in nad jezik.. Okušajo, se vrtijo in iščejo: kaj zaboga so vse to stlačili noter?
Enkrat tišina, drugič smeh.. Vedno veselje in radost biti živ. Vsak grižljaj je izkušnja. Vse na enem mestu, skupaj in prikladno.. Vsakič, prav vsakič, se še nasmejiš kakšnemu v zgodovini skoraj pozabljenemu obrazu.. Pa tudi zvezde, estradniki in lokalni “celebrity” drsijo mimo.. Del gibanja ljudi.. Kot valovi na morju.
Ljudi sicer po Nietschejevsko ne maram dosti, toda, ko takole na kupu dražijo svoje burbončice, se mi kar malce prikupijo.. Čeprav sem naslednjo sekundo besen, da se tako drenjajo okoli mene.
In nenazadnje še vsem dostojnim moškim osovražena presna hrana, nekako najde pot navzdol po grlu.. Pa čeprav gibanica bolj deluje, kot, da jo je naključno nasul nek peščeni vihar.
Mi jo uživamo.. Raziskujemo.. Odprto kuhno.. Vam, kakor je pač ljubo. Bo več prostora, če vas ni.. In bo bolj ubrano veselo, če boste tam.
Poanta bi bila, da za teh 5-7€ lahko poskusis nekaj razlicnih jedi, da vzames 4-5 razlicnih manjsih porcij in probas, kaj v bistvu pripravljajo v teh restavracijah, ki se predstavljajo na standih. Ampak pri nas je itak vse narobe svet in tako tudi Odprta kuhinja.[/quote]
Ja, OK, s tem se pa moram strinjat, bi bilo še bolje. Ampak tako imaš pa razlog, da večkrat prideš. 
